Jedro

Za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka izkazati opravičljiv razlog. Razlog, da so dne 31.3.2003, ki je bil zadnji dan roka za oddajo napovedi za plačilo dohodnine, delovale do 24. ure le posamezne pošte, ni opravičljiv razlog, saj bi tožnik davčno napoved lahko oddal od 7.1.2003 do 31.3.2003.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) delno ugodilo tožbi, ter delno odpravilo odločbo tožene stranke z dne 17.11.2003, in sicer v 1. točki izreka, pri čemer je to točko nadomestilo z naslednjim besedilom "I. Izrek sklepa Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L. , Izpostava ... z dne 27.5.2003, se po uradni dolžnosti spremeni tako, da se glasi: "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne."; v preostalem pa je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe je tožena stranka po uradni dolžnosti spremenila izrek in 6. odstavek obrazložitve sklepa Davčnega urada L., Izpostava ... z dne 27.5.2003, tako da se glasita: "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne", z 2. točko izreka pa je zavrnila pritožbo tožnika zoper isti sklep. S prvostopnim sklepom je bil zavržen tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2002. Sodišče prve stopnje je sicer pritrdilo odločitvi tožene stranke v delu, v katerem je zavrnila tožnikovo pritožbo. Strinjalo se je, da je glede na to, da je rok za oddajo dohodninske napovedi za leto 2002 potekel 31.3.2003, tožnik pa je pošiljko oddal priporočeno po pošti dne 1.4.2003, torej po preteku roka za vložitev te napovedi, njegova napoved prepozna. Pravilno je bil zavrnjen tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj za to niso bili podani utemeljeni razlogi. Dohodninsko napoved za leto 2002 bi tožnik lahko oddal vse od 7.1.2003 pa do izteka dneva 31.3.2003. Tudi 31.3.2003 so v času uradnih ur v L. obratovale vse pošte in ne le dežurna pošta. Glede razlogov se je sklicevalo na razloge, ki jih je v izpodbijani odločbi navedla že tožena stranka (2. odstavek 67. člena ZUS). Delno pa je ugodilo tožbi in spremenilo izrek odločbe tožene stranke le toliko, da je usklajen s 1. odstavkom 21. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01 in 97/01), po katerem organ druge stopnje dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti, če ugotovi, da je bil izrek izpodbijane odločbe nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo. Tožena stranka je namreč v nasprotju z navedeno določbo z izrekom svoje odločbe posegla tudi v obrazložitev izpodbijanega sklepa.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnik. Meni, da je protipravna oziroma nična, ker je sodišče prve stopnje enako kot tožena stranka grobo pristransko ugotavljalo odločilna dejstva in s tem enako kot tožena stranka preseglo svoje pristojnosti. Tudi sodišče prve stopnje ni bilo dovzetno za celoto okoliščin in za odločilna dejstva na dan 31.3.2003, ko je bila edina odprta pošta po 20. uri poslovalnica v L., nepričakovano in presenetljivo preobremenjena in ni mogla poslovati normalno, to je izpolniti povpraševanje po poštnih storitvah vsem strankam, ki so povpraševale po poštnih storitvah po 20. uri, o čemer obstajajo neizpodbitni dokazi v slovenskih medijih z dne 1. in 2. april 2003 in pozneje. Ker ni imel nobenega vpliva na povečanje zmogljivosti pošte pri opravljanju poštnih storitev po 20. uri dne 31.3.2003, je njegova pritožba popolnoma utemeljena.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot so tožniku pravilno pojasnili že oba upravna organa in sodišče prve stopnje, bi moral zavezanec v skladu s 1. odstavkom 120. člena ZDavP vložiti napoved za odmero dohodnine na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, od javnega poziva, ki ga objavi davčni organ najpozneje do 15. januarja tekočega leta. Po določbi 3. odstavka 120. člena ZDavP se napoved šteje za nepravočasno, če je bila oddana v dveh mesecih po preteku roka iz 1. odstavka tega člena, napoved, vložena kasneje, pa se šteje za nevloženo.

Po podatkih upravnih aktov in prvostopne sodbe, kar potrjujejo tudi upravni spisi, je tožnik oddal napoved za odmero dohodnine priporočeno po pošti dne 1.4.2003, to pa je po preteku roka za vložitev napovedi. Hkrati s tem pa je vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Po določbi 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/00), ki se subsidiarno uporablja tudi v davčnih postopkih na podlagi 3. odstavka 1. člena ZDavP, se stranki, ki je iz opravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Po določbi 104. člena ZUP mora v predlogu navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in te okoliščine vsaj verjetno izkazati.

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov, da razlog, ki ga je za predlog za vrnitev v prejšnje stanje navedel tožnik v obravnavanem primeru, ni opravičljiv in da je torej pravilna odločitev, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopnega sodišča in tožene stranke, da je imel tožnik dovolj časa za oddajo napovedi za dohodnino, saj je bil poziv davčnega organa, objavljen v javnih občilih 7.1.2003, z zakonom določen rok za oddajo napovedi pa se je iztekel z iztekom 31.3.2003. Nezmožnost oddaje pošiljke priporočeno po pošti zadnji dan roka, to je 31.3.2003 po 20. uri, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve zadeve v prejšnje stanje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.