Jedro

Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le - te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog subjekta vpisa za "drugo statusno preoblikovanje glede subjekta vpisa A, matična številka: ... oziroma preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo v zavod".

2. Subjekt vpisa z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Zatrjuje, da je takšno stališče prvostopenjskega sodišča pravno zmotno in v nasprotju z obstoječo in ustaljeno prakso registrskih sodišče. Pritožnik je pred začetkom postopka formalnega statusnega preoblikovanja iz družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.) v zavod pregledal prakso registrskih sodišče. Ugotovil je, da registrska sodišča v R Sloveniji takšna statusna preoblikovanja dopuščajo, zato je pripravil vse zahtevane pravne dokumente za takšno statusno preoblikovanje. Pritožnik se sklicuje na dva primera iz sodne praske, in sicer primer B, ki se je v letu 2008 iz d.o.o. preoblikoval v zavod in primer C, zavoda za katerega se je takšno preoblikovanje izvedlo v letu 2021. Iz navedenega izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru zavzelo povsem drugačno materialno pravno stališče, kot ostala registrska sodišča in odstopilo od obstoječe sodne prakse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 39. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 in 19. členom Zakona o sodnem registru - v nadaljevanju ZSReg). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le – te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.

6. Iz navedenega izhaja, da tudi po oceni sodišča druge stopnje niso izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis v sodni register določa ZSReg (4. točka prvega odstavka 34. člena). Pritožnik se v potrditev utemeljenosti svojega predloga sicer sklicuje na dva primera iz sodne prakse, v katerih je registrsko sodišče dopustilo možnost preoblikovanja d.o.o. v zavod, a zgolj dva primera iz sodne prakse, ki očitno nista bila predmet pritožbenega preizkusa, še ne predstavljata ustaljene sodne prakse. Sicer pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev povsem korektno obrazložilo, med tem ko se pritožnik sklicuje zgolj na primera iz sodne prakse, svojega nasprotnega stališča pa natančneje ne obrazloži. 7. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta vpisa zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).