Jedro

Stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila kasneje razvezano podjemno pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala, oziroma pravico do izplačila vrednosti dosežene koristi, ki jo ima nasprotna stranka zaradi (delne) izpolnitve razvezane pogodbe. Slednje pride v poštev predvsem v primerih, ko je izdelana stvar postala sestavina toženčeve nepremičnine in vrnitev v naravi ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 5882/2008 z dne 15. 4. 2008 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca v višini 913,02 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče ob obširnem obrazlaganju dejanskega stanja v zvezi z montažo in funkcioniranjem zunanjih screen rolojev z vsemi pritiklinami, katerih plačilo je predmet tega postopka, pozabilo, da toženec nikoli ni vrnil predmeta pogodbe ali zahteval demontažo izdelkov, ki so predmet vtoževanih računov. Toženec je napovedal nasprotno tožbo, ki pa je ni vložil. Sodišče bi lahko ugotovilo, da so roloji v uporabi, da jih očitno uporablja tudi novi lastnik in da toženec ne more prejetih izdelkov obdržati, se sklicevati na odstop od pogodbe in delno izpolnitev tožnika obdržati, ne da bi za to kaj plačal. Toženec je izpolnil pogodbo v celoti, oporekal je funkcionalnosti rolojev, kar ne more pripeljati do zaključka, da je zahtevek v celoti neutemeljen. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je od skupne vrednosti 6.202,80 EUR in 380,64 EUR zavrnilo točno 4.079,68 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga zavrnitev pritožbe, opredeljuje stroške in navaja, da je zahteva po vračilu rolojev brezpredmetna, saj to ni bilo predmet te pravde. Opozarja na to, da je toženec z dopisom z dne 10. 12. 2007, s katerim je odstopil od pogodbe, zahteval prav to, kar navaja pritožba, da ni storil in sicer je zahteval, da se senčila odstranijo in vzpostavi prvotno stanje. Odstranitev teh senčil ni preprosta, saj so le-ta vgrajena v stavbo, zato je vzpostavitev prejšnjega stanja povezana z visokimi stroški in jo lahko izvede le strokovnjak. Glede na to, da se je zahtevek glasil na plačilo 4.079,68 EUR je sodišče tudi ravnalo prav, ko je odločilo o zahtevku v tej višini.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeča relevantna dejstva: - med pravdnima strankama je bila sklenjena podjemna pogodba za izdelavo in montažo screen rolojev, - tožnica je tožencu izdelala screen roloje in jih tudi montirala, vendar je pri izvedbi del prišlo do napak, zaradi katerih je bila funkcionalnost senčil močno omejena, poleg tega je prišlo do zamud pri izvedbi del, - kasnejše ustne spremembe podjemne pogodbe za nadstandardno izvedbo rolojev, ki naj bi bila razlog za napake izvedenega dela, ni bilo, - toženec je izvedeno delo večkrat reklamiral, nato pa je 10. 12. 2007 z enostransko izjavo odstopil od pogodbe.

6. Ugotovitev teh dejstev tožnik v pritožbi opredeljeno ne izpodbija.

7. Tožnica v postopku uveljavlja plačilo del, ki jih je za toženca opravila na podlagi podjemne pogodbe. Toženec je uspel dokazati, da je od pogodbe upravičeno odstopil (v okviru pravice, ki jo daje Obligacijski zakonik – OZ naročniku v tretjem odstavku 639. člena), saj so imela izvedena dela napake, ki jih kljub reklamacijam tožnica ni odpravila.

8. Uresničitev odstopne pravice povzroči razvezo (prenehanje) podjemne pogodbe. Na podlagi prvega odstavka 111. člena OZ sta v primeru razveze pogodbe obe stranki prosti svojih obveznosti, razen morebitnih obveznosti za povrnitev škode. Zaveza plačati izvršeno delo, ki jo je sprejel toženec s sklenitvijo podjemne pogodbe, je tako z njegovim odstopom od le-te prenehala, zato je sodišče prve stopnje zahtevek tožnice pravilno zavrnilo.

9. OZ v drugem odstavku 111. člena ureja pravico stranke, ki je popolnoma ali deloma izpolnila kasneje razvezano pogodbo. Ta ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala, oziroma ob uporabi prvega odstavka 190. člena OZ, pravico do izplačila vrednosti dosežene koristi, ki jo ima nasprotna stranka zaradi (delne) izpolnitve razvezane pogodbe. Slednje pride v poštev predvsem v primerih, kot je obravnavani, ko je izdelana stvar postala sestavina toženčeve nepremičnine in vrnitev v naravi ni mogoča. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje kljub pravkar navedenim pravnim posledicam razvezane pogodbe pravilna, ko pri odločanju o zahtevku ni upoštevalo dejstva, da toženec predmet podjemne pogodbe (screen roloje) še vedno uporablja.

10. V obravnavanem postopku namreč tožnica ni postavila obogatitvenega zahtevka, ker je pravna podlaga, na podlagi katere je izpolnila svojo obveznost, odpadla. Takšnega zahtevka ni postavila niti podredno. Tožnica je ves čas uveljavljala plačilo na pogodbeni podlagi in pri tem stala na stališču, da je bil toženčev odstop od pogodbe neutemeljen, kar pa ni uspela dokazati. Ker je sodišče pri odločanju o zahtevku vezano na trditveno podlago, ki jo ponudijo stranke (7. člen ZPP), tako zahtevka tožnice, brez ustreznih trditev, ni moglo presojati po drugi pravni podlagi.

11. Glede na to, da je tožnica, kot izhaja iz predloga za izvršbo, v tem postopku zahtevala plačilo zneskov 3.699,04 EUR in plačilo zneska 380,64 EUR, pri tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tekom pravde tudi ni razširila tožbe, je bil predmet odločanja zahtevek v skupni višini 4.079,68 EUR, ne 6.202,80 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje se tako pravilno nanaša na zavrnitev zneska 4.079,68 EUR.

12. Ker s strani tožnice uveljavljane in po uradni dolžnosti preizkušene kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154., 155. in 165. členu ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.