Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo materialne škode, ki jo je utrpel kot udeleženec v prometni nesreči na Madžarskem 15. 9. 2013. Tožnik je vozil vozilo Porsche Cayenne, toženec pa Mazdo 6. Toženec je s sprednjim delom avtomobila zapeljal na prednostno cesto in pri tem oplazil tožnikovo vozilo. Tožnik naj bi zatem izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v obcestni jarek in gozd, kjer se je ob trku v večje drevo njegovo vozilo tudi ustavilo. Sodišče druge stopnje se je postavilo na stališče, da je bila prometna nesreča prirejena.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je podana toženkina odškodninska odgovornost za škodo zaradi trka – podrsa v tožnikovo vozilo, pri čemer je bila na tožnikovem vozilu poškodovana desna stran vozila. O višini tožbenega zahtevka pa bo sodišče odločilo po pravnomočnosti vmesne sodbe.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 40.045.65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2013 dalje, od 101,24 EUR od 19. 9. 2013 dalje, od 746,52 EUR od 3. 11. 2013 dalje, od 8.031,43 EUR od 9. 1. 2014 dalje in od 31.046,47 EUR od vložitve tožbe dalje do plačila, v celoti zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je brez dodatnega dokaznega postopka, zlasti pa brez pritožbene obravnave, samo ugotovilo dejansko stanje, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka?; 2) Ali je bila s končno odločitvijo drugostopenjskega sodišča tožeči stranki dejansko odvzeta pravica do pravnega sredstva? in 3) Ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo materialno pravo glede obstoja odškodninske odgovornosti tožene stranke in nastanka zavarovalnega primera po 922. členu Obligacijskega zakonika in ali je bilo v tem primeru kršeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki velja za toženo stranko v primeru njenih materialno pravnih ugovorov? Predlagatelj navaja, da sodišče ne bi smelo odločiti na podlagi indicev, še posebej ne na podlagi takšnih, o katerih sploh ni izvedlo dokazne presoje in ustrezno dopolnilo dokaznega postopka. Ker sodišče ni opravilo obravnave, je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti. Navaja, da mu je bila s tem, ko višje sodišče sodbe ni razveljavilo in nižjemu sodišču naložilo, v kakšni smeri naj dopolni dokazni postopek in ponovno izvede dokazno oceno, odvzeta pravica do pritožbe. Meni, da je odločitev, da ni podana odgovornost toženke, arbitrarna. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ne more priti do prirejene prometne nesreče brez sodelovanja voznikov v nesreči udeleženih vozil, zato je po navedbah predlagatelja presenetljivo stališče višjega sodišča, da je mogoče v tem primerih odstopiti od sicer strogega procesnega pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, saj je slednje (pre)težka obveznost za toženo stranko, ki nima kazenskih preiskovalnih pooblastil. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).