Jedro

Predlagateljica ne spada med osebe, ki so po določbi prvega odstavka 125.c člena ZZK-1 upravičene do vlaganja pisnih vlog. Po podatkih spisa jo zastopa pooblaščena odvetnica, zato morajo biti skladno z določbo četrtega odstavka 125.a člena ZZK-1 vse njene vloge v zemljiškoknjižnem postopku vložene elektronsko. Če je vloga vložena pisno, se zanjo uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici ugodila ugovoru predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne pomočnice z dne 11. 4. 2011 in ga spremenila tako, da se zadnji dan roka za opravičitev predznamb z ID 1 in ID 2 namesto 11. 4. 2011 navede 11. 5. 2011. Ugotovila je, da je zemljiškoknjižna pomočnica dovolila predznambo lastninske pravice v korist predlagateljice in ji naložila, da v enem mesecu od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe bodisi predlaga vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice bodisi vloži ustrezno tožbo za izdajo sodbe iz 4. oz. 5. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), vendar zatem napačno navedla, da mora biti oboje opravljeno do 11. 4. 2011 (dan izdaje sklepa), namesto pravilno 11. 5. 2011, ko glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZZK-1 (Ur. l. RS, št. 58/2003, 34/2008- ZST-1, 45/2008 in 28/2009) v zvezi s 3. točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 v konkretni zadevi izteče rok za opravičitev zaznambe.

Zoper tak sklep je predlagateljica vložila pritožbo. V njej je navedla, da se pritožuje iz istega razloga, kot je ugovarjala in sicer je izpodbijani sklep njena pooblaščenka prejela dne 17. 10.2011, zadnji dan roka za opravičitev predznambe pa je tedaj po izpodbijanem sklepu že zdavnaj potekel, torej bistveno pred vročitvijo izpodbijanega sklepa stranki, kar je napačno. Predlagateljici ne nudi sodnega varstva, saj bi eventuelno tožbo morala vložiti, preden je izvedela za spremenjeni rok, kar je nedopustno. Pripominja, da sklep nima datuma izdaje. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in ustrezno podaljša. Pritožba ni dovoljena.

Zemljiškoknjižni predlog, s katerim je predlagateljica predlagala vpis v tej zadevi, je predlagateljica vložila po pooblaščenki, uvodoma navedeni odvetnici in sicer v elektronski obliki v skladu z določbo 125.a člena ZZK-1, prav tako pa tudi ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne pomočnice. Pritožbo zoper zdaj izpodbijani sklep, ki je bil nesporno pooblaščenki tudi vročen, pa je predlagateljica po podatkih spisa vložila sama v pisni obliki pri Centralnem vložišču za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na okoliščine predlagateljica ni bila upravičena vložiti pritožbe na omenjeni način. Ne spada namreč med osebe, ki so po določbi prvega odstavka 125.c člena ZZK-1 upravičene do vlaganja pisnih vlog. Po podatkih spisa jo zastopa pooblaščena odvetnica, zato morajo biti skladno z določbo četrtega odstavka 125.a člena ZZK-1 vse njene vloge v zemljiškoknjižnem postopku vložene elektronsko. Če je vloga vložena pisno, se zanjo uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člen ZZK-1). Dodati velja, da se te določbe, ki so stopile v veljavo z zadnjo novelo ZZK-1, uporabljajo za vse vloge (razen zemljiškoknjižnega predloga), ki se vložijo po 1. maju 2011 (četrti odstavek 93. člena ZZK-1C, Ur. l. RS št. 25/11). Ker je bila konkretna pritožba v nasprotju z zakonskimi določbami vložena v pisni obliki, jo je moralo pritožbeno sodišče ob uporabi določbe 1. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 kot nedovoljeno zavreči, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.