Jedro

Davčni dolg – tudi posamezni zneski glavnice je bil zavarovan s hipoteko, upnikov predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom desetletnega roka za zastaranje pravice po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2. Ko je upnik odgovoril na ugovor dolžnika, ni mogel vedeti katere ugovorne trditve bo sodišče prve stopnje štelo za pravno pomembne. Zato ima pravico odgovoriti na vse trditve dolžnika, četudi se sodišče v sklepu o ugovoru izrecno opredeli samo do nekaterih. Sicer tvega fikcijo priznavanja dejstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku II. točke izreka in III. točki izreka.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 306,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo izvršbo za obresti 2.773,34 EUR po seznamu izvršilnih naslovov DT 4935-542/2018-1 08-722-15 z dne 31. 7. 2018 pod zaporednimi številkami 10, 0, 11, 0, 12, 0, 13, 0 (I. točka izreka). Delno je ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, ki se nanaša na stroške sklepa o davčni izvršbi 25,00 EUR v seznamu izvršilnih naslovov pod zaporedno številko 5, nadalje še za zakonske zamudne obresti od 1. 8. 2018 dalje od že obračunanih obresti 4.068,69 EUR in stroškov prejšnjih davčnih izvršb 383,89 EUR ter v razveljavljenem delu zavrnilo predlog za izvršbo. V preostalem je zavrnilo ugovor dolžnika (II. točka izreka). Sklenilo je še, da mora dolžnik povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 306,00 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je za del terjatve v obdobju po izdaji sklepa o izvršbi nastopilo absolutno zastaranje in sicer za obresti, ki se nanašajo na, kot navaja upnik, valuto 30. 7., 15. 9., 16. 11. 2009 in 30. 11. 2010 ter so zajete v seznamu izvršilnih naslovov pod zaporednimi številkami 10, 0, 11, 0, 12, 0, 13, 0. 2. Zoper (smiselno) drugi odstavek II. točke izreka in III. točko izreko sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče odločilo o absolutnem zastaranju obresti, ne pa tudi o zastaranju glavnice. Nedvomno je, da lahko obresti začnejo teči šele po nastanku in zapadlosti glavnice, zaradi česar je nesmiselno, da glavnica ne bi zastarala, pri tem pa je sodišče ugotovilo, da so zastarale obresti, ki se nanašajo na valute 30. 7., 15. 9., 16. 11. 2009 in 30. 11. 2010. Obresti predstavljajo civilno sankcijo za nezmožnost uporabe denarja, kar pomeni, da (četudi v istem juridičnem trenutku) mora najprej obstajati temelj, terjatev, šele nato lahko sledi sankcija obresti. Poziv upniku, da poda odgovor na ugovor je skladno s prvim odstavkom 57. člena ZIZ sicer obligatoren, ne vzpostavlja pa obveznosti upniku, da mora odgovoriti na ugovor, še manj je potrebno za neobvezen odgovor na ugovor naložiti stroške tega procesnega dejanja upnika v plačilo dolžniku. Upnikov odgovor na ugovor je bil nepotreben in vsebinsko ni doprinesel k odločitvi sodišča. V podobni situaciji se je izreklo sodišče v sklepu VSL I Ip 895/2016, da je potrebno pri odločanju o stroških presoditi iz vidika upravičenosti dolžnikovih navedb v ugovoru. Iz obrazložitve ne izhaja, da bi se sodišče izreklo ali oprlo na upnikov odgovor, prav tako je bil vsebinsko upnikov odgovor nepotreben.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je bil davčni dolg dolžnika zavarovan na podlagi sklepa okrajnega sodišča Z 133/2014 z dne 30. 12. 2014, predlog za izvršbo pa je bil vložen 9. 8. 2018 in glede na to, da ima najstarejša dolžnikova obveznost datum zapadlosti 30. 7. 2009, na dan vložitve predloga za izvršbo še ni absolutno zastarala. Posledično pravica do izterjave v izvršilnem postopku na nepremičnini ni zastarala za glavnice. Upoštevaje vsebino upnikovega odgovora na ugovor dolžnika z dne 6. 4. 2021, ki je vsebinsko argumentiran, predloženi so tudi dokazi, so bili stroški v odgovoru na ugovor potrebni za izvršbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da ima sklep pomanjkljivosti, da ga ne gre vsebinsko preizkusiti. Ali so v tem primeru poleg obresti zastarali tudi posamezni zneski glavnice, je stvar pravilne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za obresti z valuto 30. 7., 15. 9., 16. 11. 2009 in 30. 11. 2010 v obdobju po izdaji sklepa o izvršbi (10. 10. 2018) nastopilo absolutno zastaranje (4. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija.

7. Iz zemljiške knjige je razvidno, da je upnik zavaroval terjatev z vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa okrajnega sodišča Z 133/2014 z dne 30. 12. 2014. Predlog za izvršbo pa je vložil 9. 8. 2018. Dolžnik zmotno navaja, da je zastarala tudi glavnica za valute 30. 7., 15. 9., 16. 11. 2009 in 30. 11. 2010. V skladu s 126a. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) ne glede na določbo šestega odstavka 126. člena tega zakona davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Davčna obveznost iz prejšnjega odstavka preneha s poplačilom iz prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku. Davčni dolg – tudi posamezni zneski glavnice z zapadlostjo med 30. 7. 2009 in 30. 11. 2010 je bil zavarovan s hipoteko, upnikov predlog za izvršbo z dne 9. 8. 2018 je bil vložen pred potekom desetletnega roka za zastaranje pravice po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2. 8. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da je bil upnikov odgovor na ugovor nepotreben, da ni vsebinsko doprinesel k odločitvi sodišča, da ni zadostil kriteriju za upravičenost in potrebnost, da je sodišče odločilo brez pomoči odgovora upnika, da iz obrazložitve ne izhaja, da bi se oprlo na upnikov odgovor. Dolžnik je v ugovoru med drugim zatrjeval, da je bil s seznamom izvršilnih naslovov seznanjen šele ob prejemu sklepa o izvršbi, da vročitev s fikcijo sklepov o davčni izvršbi z dne 10. 4. 2013 in 30. 10. 2014 likvidacijskemu upravitelju ne dokazuje, da je bil seznanjen s seznamom izvršilnih naslovov, da upnik ni predložil predlogu odločb o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča z dokazili o vročitvi, da ni mogoče preveriti izvršljivosti (2. točka obrazložitve sklepa). Upnik je odgovoru na ugovor priložil odločbe o odmeri nadomestila z vročilnicami, sklepe o davčni izvršbi z dne 6. 9. 2013, 11. 9. 2013 in 9. 10. 2013 z vročilnicami (3. točka obrazložitve sklepa). V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZIZ sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče na podlagi prvega odstavka 58. člena ZIZ odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Upnikov odgovor na ugovor je bil potreben za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ. Ko je odgovoril na ugovor dolžnika, ni mogel vedeti katere ugovorne trditve bo sodišče prve stopnje štelo za pravno pomembne. Zato ima pravico odgovoriti na vse trditve dolžnika, četudi se sodišče v sklepu o ugovoru izrecno opredeli samo do nekaterih. Sicer tvega fikcijo priznavanja dejstev. Višine naloženih stroškov dolžnik obrazloženo ne izpodbija.

9. Dolžnik ni uspel s pritožbo po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ, upnikovi stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 500 točk po 6. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT. Skupaj znašajo 306,00 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.