Jedro

Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna.

Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega. Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je nična darilna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 8. 6. 2009. Toženi stranki je naložilo vrnitev nepremičnin podarjenih z darilno pogodbo ter izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo tožeča stranka vknjižila kot lastnik teh nepremičnin. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev 14.811,32 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da naj tožnik ne bi bil poslovno sposoben pri sklepanju pogodbe. Sodišče je napačno tolmačilo mnenje izvedenke psihiatrinje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni ugotavljalo tožnikove poslovne sposobnosti v času overitve podpisa na pogodbi. Do overitve podpisa je prišlo leto dni po samem podpisu tožnika na pogodbi. Z overitvijo podpisa darovalec še enkrat ponovi svojo poslovno voljo oziroma svoje pogodbeni namen. Izvedenka je motnje tožnikove poslovne sposobnosti ugotavljala najkasneje do odpusta iz S., to je do konca septembra 2009. Tožnik pa je podpis overil 29. 6. 2010. Sodišče bi moralo ugotoviti tožnikovo poslovno sposobnost v času overitve podpisa in v zvezi s tem zaslišati notarjevega pomočnika, ki je prišel overit tožnikov podpis k tožniku v avto. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, čeprav je bil predlagan. Sodišče tudi ni predstavilo prepričljivih razlogov, zakaj dokaza ni izvedlo. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Do sklenitve darilne pogodbe je prišlo na željo tožnika, ki je prosil toženca, da nanj prepiše celotno kmetijo, zato da je ne bi ostali otroci po smrti razprodali. Tožnik je ves čas od naročila tožencu, da naj pripravi pogodbo, jasno vedel in hotel skleniti pogodbo s tožencem. Vedel je, kaj počne. Očitno si je premislil kakšne pol leta pred vložitvijo tožbe, ko je nanj pritisnila hčerka A. A. Toženec je vsa ta dejstva dokazoval z dokaznim predlogom po lastnem zaslišanju. Sodišče tožencu ni dalo možnosti, da bi neposredno na glavni obravnavi izpovedal svojo resnico, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Toženec je za vsako obravnavo, na katero je bil vabljen, utemeljil razlog svoje odsotnosti ter odsotnost na pravno veljaven način opravičil. Za zadnjo obravnavo je imel kvalitetno zdravniško spričevalo, v katerem je bilo njegovo zdravstveno stanje vsebinsko opisano. Iz zdravniškega spričevala C. C. s 3. 7. 2015 nedvomno izhaja, da toženec za sodelovanja na sodnih razpravah zaradi hude prizadetosti ni sposoben. Procesno nedopustno je, da bi izvedenec, ki je bil na glavno obravnavo povabljen, da pojasni okoliščine v zvezi s poslovno sposobnostjo tožnika, pojasnjeval vsebino tajnega psihiatričnega izvida o psihofizičnem stanju toženca. Izvedenka B. B. za to ni bila postavljena. Sodišče jo je po domače začelo zasliševati o dejstvih, ki se ne nanašajo na poslovno sposobnost tožnika, ampak na toženčevo odsotnost z glavne obravnave.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva, odločitev je tudi materialnopravno pravilna. Podane niso niti očitane absolutno bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožnik v trenutku podpisa darilne pogodbe ni imel potrebne razsodnosti, da bi razumel kaj podpisuje, oziroma, da bi oblikoval voljo za darilo. Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna. Taka pogodba je nična. Za ugotovitev, ali je tožnik imel sposobnost razsojanja pri sklepanju darilne pogodbe ter ali je imel dejansko sposobnost razumeti pomen in pravne posledice sklenjene darilne pogodbe, pa je prvostopenjsko sodišče izvedlo obsežen dokazni postopek ter se oprlo predvsem na mnenje izvedenke psihiatrične stroke B. B., ki jo je med postopkom imenovalo.

7. Izvedenka je ugotovila, da je bilo tožnikovo psihosocialno funkcioniranje, predvsem tisto zahtevnejše, ki vključuje zmožnost abstraktnega razmišljanja, v splošnem prizadeto v obdobju od prve operacije 30. 4. 2009 pa do odpusta po drugi hospitalizaciji 12. 7. 2009. Darilna pogodba je bila sklenjena 8. 6. 2009, torej v tem obdobju.(1) Vmes so bila prehodna stanja dodatnega poslabšanja do intenzivnosti opazna tudi navzven kot zbeganost in neorientiranost. Običajno takšna skrajna poslabšanja lahko trajajo od nekaj dni do nekaj ur. Splošno slabše duševno stanje, ki izključuje višje miselne funkcije, navzven ni nujno prepoznavno, oseba v takem stanju je sposobna preprostega, vsakodnevnega rutinskega funkcioniranja, celo pogovorov o običajnih dnevnih temah, pripovedovanja šal in površnega kramljanja. Prvostopenjsko sodišče je izvedeniško mnenje izvedenke v celoti sprejelo, tožnikovo psihično stanje v spornem obdobju pa je ugotavljalo tudi z zaslišanjem tožnika samega in prič ter oceno ostalih okoliščin. Tožnik je izpovedal, da je bilo njegovo stanje, ko so mu rezali nogo in je bil v bolnici, čudno ter nekaterih ljudi ni poznal. Tožnikova žena je izpovedala, da je tožnik včasih, ko ga je obiskala v bolnici, tožil zaradi bolečin in večkrat nikogar ni spoznal, tudi nje ne. Tudi hčerka A. A. je izpovedala, da je dan po amputaciji zmešano govoril, da je njo sicer poznal, ni pa poznal njenega partnerja. Sodišče je ocenilo tudi ostale okoliščine sklepanja darilne pogodbe (npr. podpis na darilni pogodbi, ki je zapisan čez ime) in na podlagi izvedenega dokaznega postopka naredilo zaključek, da tožnik v času podpisa zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja ni imel potrebne razsodnosti, da bi razumel, kaj je podpisoval oziroma, da bi oblikoval voljo za darilo. Pritožbeno sodišče zaključke prvostopenjskega sodišča v celoti sprejema.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugotavljati tožnikovo poslovno sposobnost v času overitve podpisa na pogodbi. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je imel tožnik poslovno sposobnost, ni pa bil sposoben razsojati. Tožnik je overil podpis na pogodbi 29. 6. 2010, in sicer v avtu, ko je prišel notarski pomočnik overiti njegov podpis k tožniku v avto. Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega (64. člen Zakona o notariatu, v nadaljevanju ZN). Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. V obravnavanem primeru je ključen moment za ugotavljanje tožnikove razsodnosti glede sklepanja pravnega posla datum sklenitve spornega pravnega posla in ne datum overitve podpisa na listini. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik že pri sklepanju darilne pogodbe, ki je datirana 8. 6. 2009, ni imel potrebne razsodnosti, da bi razumel, kaj podpisuje, oziroma da bi oblikoval voljo za darilo, ter je posledično pravni posel ničen, ni potrebe, da bi sodišče ugotavljalo tožnikovo razsodnost ob dnevu overitve podpisa 29. 6. 2010. Zatrjevana kršitev ni podana.

9. Prav tako ni podana kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem notarskega pomočnika. Tožeča stranka je podala dokazni predlog po zaslišanju notarja (in ne notarskega pomočnika), ki ga je sodišče izvedlo. Poleg tega, pa kot je že obrazloženo, ni potrebno ugotavljati tožnikove razsodnosti v času overitve podpisa, glede česar je bil predlagan dokaz.

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče tožencu ni dalo možnosti, da bi bil neposredno navzoč na glavni obravnavi ter bil zaslišan. Sodišče je toženca vabilo na več narokov za glavno obravnavo, in sicer 19. 5. 2014, 14. 7. 2014, 20. 10. 2014, 7. 5. 2015 ter 9. 7. 2015. Sodišče je tožencu izostanke z narokov opravičilo, razen zadnjega 9. 7. 2015. Na zadnji narok za glavno obravnavo toženec ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil z zdravniškim potrdilom o opravičeni odsotnosti z glavne obravnave. Pooblaščenec toženca je njegovo odsotnost skušal opravičiti z ambulantnim zapisnikom in psihiatričnim izvidom zasebnega podjetja, obe listini pa je prvostopenjsko sodišče dokazno ocenilo, da bi ugotovilo, če je toženec z naroka opravičeno odsoten (toženec namreč svoje odsotnosti z zadnjega naroka ni opravičil z zdravniškim potrdilom o opravičeni odsotnosti z glavne obravnave). Listini je dalo na vpogled izvedenki psihiatrične stroke, ki je izrazila več resnih pomislekov glede vsebine. Sodišče je zato toženčevo odsotnost ocenilo kot neopravičeno, narok je opravilo v toženčevi odsotnosti in obravnavo zaključilo. S takim postopanjem ni kršilo določil postopka niti ni odvzelo tožencu možnosti sodelovanja v postopku. Toženec je imel možnost pristopiti na narok in izpovedati, njegova odsotnost ni bila opravičena. Na naroku je bil prisoten toženčev pooblaščenec.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

Op. št. (1): Tožniku so amputirali stopalo 30. 4. 2009, del goleni 7. 5. 2009, nogo do pod kolenom 23. 6. 2009.