Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča le dejstvo, da pritožnici še ni bilo izdano ustrezno potrdilo o državljanstvu oziroma postopek priglasitve še ni bil uspešno zaključen, ne vpliva na presojo, da je pritožnica romunsko državljanstvo na podlagi prava pridobila že ob rojstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper sklep toženke, št. 2142-2215/2021/36 (1221-02) z dne 28. 10. 2024, s katerim je zavrgla tožničino prošnjo za mednarodno zaščito in sklenila, da bo o stroških postopka odločila v ločenem postopku.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče presodilo, da je toženka na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pravilno zavrgla tožničino prošnjo za mednarodno zaščito, ker je tožnica državljanka Republike Romunije in s tem državljanka Evropske Unije (v nadaljevanju EU), zato ne more biti stranka v postopku mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem se je Upravno sodišče na podlagi 71. člena ZUS-1 sklicevalo na utemeljitev v odločbi toženke, poleg tega pa je na naroku za glavno obravnavo tudi samo ugotovilo, da med strankama tožničino romunsko državljanstvo ni sporno. Pojasnilo je tudi, da ni podana tudi nobena od izjem iz Protokola o azilu za državljane držav članic EU, zaradi katere se tožničina izvorna država ne bi štela kot varna izvorna država. Dodalo je še, da je tožnica mladoletna in da je toženka v upravnem postopku spoštovala njeno največjo korist.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je Upravno sodišče kot ključen dokaz v postopku upoštevalo listino v tujem jeziku "Certificat de nastere", za katero se je kasneje izkazalo, da ne izkazuje tožničinega romunskega državljanstva, ampak gre le za njen rojstni list. Upravnemu sodišču v zvezi s tem očita procesno kršitev, in sicer, da bi jo moralo pozvati na predložitev overjenega prevoda navedene listine, ne glede na to, da je sama zatrjevala, da gre za potrdilo o državljanstvu. Trdi, da rojstni list ne izkazuje njenega romunskega državljanstva, zato naj bi Upravno sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, in sicer, da je državljanka Romunije in s tem državljanka EU. Pojasnjuje, da se mora v romunsko državljanstvo priglasiti v Srbiji, ob tem pa mora sodelovati tudi njena mati, ki se ji je odrekla, zato dvomi, da bo pri tem uspešna, tega pa Upravno sodišče ni ugotavljalo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je pritožnica na naroku za glavno obravnavo predložila listino v tujem jeziku "Certificat de nastere" in navedla, da iz te listine izhaja, da ima romunsko državljanstvo, nato pa sta obe stranki potrdili, da je to dejstvo za njiju nesporno. Glede na to je Upravno sodišče dejstvo, da ima pritožnica romunsko državljanstvo, pravilno štelo za priznano, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Povedano drugače: ugotovitev dejstva, da ima pritožnica romunsko državljanstvo, ne temelji na sodni oceni vsebine navedene listine, zato so pritožbene navedbe, da je Upravno sodišče to listino štelo kot ključen dokaz v postopku, neutemeljene. Posledično je neutemeljen tudi procesni očitek, da bi moralo pritožnico pozvati na predložitev njenega overjenega prevoda.

7.Poleg priznanega dejstva o pritožničinem romunskem državljanstvu je Upravno sodišče svojo odločitev oprlo tudi na obrazložitev izpodbijanega sklepa, na katero se izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Nosilni razlog v tej obrazložitvi je ugotovitev, da je pritožničina mati romunska državljanka, zato je pritožnica pridobila romunsko državljanstvo ob rojstvu, na podlagi romunskega prava o državljanstvu. Pritožnica tej ugotovitvi v tožbi ne nasprotuje, ampak navaja le, da njeno državljanstvo v Romuniji še ni priglašeno.

8.Njena vloga za priznanje državljanstva naj bi bila namreč zavržena oziroma zavrnjena, zaradi česar naj ne bi imela romunskega državljanstva, tega pa naj ne bi izkazovalo niti potrdilo o rojstvu iz Mitrovice niti pretečena potna listina. S temi navedbami in navedbami v pritožbi (da predloženi rojstni list ne izkazuje njenega romunskega državljanstva) pritožnica trdi, da v postopku ni bila predložena oziroma pridobljena listina, ki izrecno izkazuje njeno romunsko državljanstvo. Vendar pa s tem ne nasprotuje ugotovitvi toženke in Upravnega sodišča, da ji romunsko državljanstvo pripada na podlagi nespornega dejstva, da je njena mati romunska državljanka in navedenega romunskega prava ter da ga je pridobila že z rojstvom. Navedb in dokazov, ki bi to ugotovitev ovrgli, ne navede ne v tožbi ne v pritožbi.

9.Po presoji Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da pritožnici še ni bilo izdano ustrezno potrdilo o državljanstvu oziroma postopek priglasitve še ni bil uspešno zaključen, ne vpliva na presojo, da je pritožnica romunsko državljanstvo na podlagi prava pridobila že ob rojstvu. Glede na navedeno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje.

10.Iz vseh navedenih razlogov in ker niso podani niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člena ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 76

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.