Jedro

Zaupanja v integriteto vseh sodnikov Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo v postopku izvršitve kazni obsojencu, samo po sebi ne more omajati okoliščina, da obsojenec nekatere od sodnikov teh sodišč toži na plačilo odškodnine, pri čemer odškodninski zahtevek z obravnavano zadevo po vsebini niti ni povezan.

Izrek

Predloga za prenos krajevne pristojnosti z dne 4. 10. 2022 in z dne 19. 10. 2022 se zavrneta.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo X K 62094/2013 z dne 6. 2. 2020 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen dveh let zapora. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obsojenčevega zagovornika s sodbo II Kp 62094/2013 z dne 16. 12. 2020 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. V postopku izvršitve kazni zapora je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom I IKZ 62094/2013 z dne 11. 7. 2022 zavrnilo prošnje obsojenca za odlog izvršitve zaporne kazni. Obsojenčevo pritožbo zoper ta sklep je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo z odločbo I Kp 62094/2013 z dne 23. 8. 2022. Obsojenec je po pravnomočni odločitvi o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve zaporne kazni dne 16. 9. 2022 vložil novo prošnjo za odložitev izvršitve kazni, katero je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 22. 9. 2022 zavrnilo. Dne 5. 10. 2022 je obsojenec ponovno vložil prošnjo za odlog izvršitve kazni in dne 19. 10. 2022 še pritožbo zoper sklep z dne 22. 9. 2022. Obsojenec je v postopku izvršitve kazni podal tudi več predlogov za izločitev sodnice Senade Baltić. Ti so bili bodisi zavrnjeni, bodisi zavrženi s sklepi predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. 5. 2022 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 8. 7. 2022), z dne 21. 6 . 2022 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 1. 8. 2022), z dne 9. 8. 2022 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 15. 9. 2022), in z dne 30. 8. 2022. Obsojenec je pritožbo vložil tudi zoper zadnji sklep o zavrženju predloga za izločitev sodnice z dne 30. 8. 2022 in podal nov predlog za izločitev sodnice dne 4. 10. 2022. 3. V isti vlogi z dne 4. 10. 2022, v kateri obsojenec ponovno predlaga izločitev prvostopenjske sodnice, Okrožnemu sodišču v Mariboru podaja tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti, kot navaja, na območje celjskega sodišča. Predlog utemeljuje z navedbami, da je obsojenec v sodnem sporu s posameznimi sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru in da je Vrhovno sodišče s sklepom I R 153/2021 z dne 17. 11. 2021 zaradi navedenega preneslo krajevno pristojnost z Okrožnega sodišča v Mariboru. V odločbi pa je zapisalo, da gre za dejstva, ki bi lahko tudi v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja. Navaja, da se v t. i. mariborskem okolju posamezni sodniki poznajo in da zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru sodijo v okvir Višjega sodišča v Mariboru. Izraža še nezaupanje v sodnico, ki je posledica njenega dosedanjega vodenja postopka izvršitve kazni zapora, pri čemer se sklicuje na navedbe iz dotedanjih predlogov za izločitev sodnice. Na podlagi navedenega predlagatelj ocenjuje, da pred krajevno pristojnimi sodišči v Mariboru ne more biti deležen nepristranskega sojenja. Ponoven predlog za prenos pristojnosti, tokrat izrecno iz Višjega sodišča v Mariboru na sodišče iz območja Celja, predlagatelj podaja še v vlogi z dne 19. 10. 2022, s katero vlaga pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 22. 9. 2022 o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve kazni. Razlogi za prenos so po vsebini identični razlogom iz predloga z dne 4. 10. 2022. B.

4. Skladno z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v literaturi1 in sodni praksi2 pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Iz pravice do nepristranskosti sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj pogojev za prenos le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5. Predloga za prenos pristojnosti nista utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi že odločalo o predlogu za prenos pristojnosti takratnih obsojenčevih zagovornikov v fazi odločanja o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist. Predlog, katerega so predlagatelji ravno tako utemeljevali z vloženo odškodninsko tožbo zoper nekatere sodnike Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru in kolegialnimi odnosi med sodniki tega območja, je Vrhovno sodišče s sklepom I Kr 62094/2013 z dne 14. 10. 2021 zavrnilo. Predlagatelj v obravnavanih predlogih ne navede nobenih dodatnih okoliščin, s katerimi bi utemeljil zatrjevan videz pristranskosti celotnega Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru zaradi civilnega spora s posameznimi sodniki teh sodišč. Po presoji Vrhovnega sodišča pa se predlagatelj v obravnavani zadevi tudi ne more uspešno sklicevati na sklep Vrhovnega sodišča I R 153/2021 z dne 17. 11. 2021, s katerim je to ugodilo predlogu Okrožnega sodišča v Mariboru za prenos pristojnost, ker je bil predmet odločanja odškodninski zahtevek A. A. zoper nekatere sodnike pristojnega sodišča. Navedena zadeva namreč z obravnavano ni primerljiva, saj so bili v civilni zadevi sodniki pristojnega sodišča stranke postopka (toženci v odškodninskem sporu), kar za obravnavano zadevo, v kateri sodišče odloča o izvršitvi že pravnomočno izrečene zaporne kazni obsojenemu A. A. in o njegovi prošnji za odlog izvršitve, ne velja. Okoliščina, da je obsojenec z določenimi sodniki pristojnega sodišča v civilnem sporu, ima v obravnavanem postopku izvršitve kazni zapora zato bistveno drugačno (manjšo) težo. Takšne teže tej okoliščini očitno ne pripisuje niti sam predlagatelj, ki te okoliščine ne uveljavlja v predlogu za izločitev sodnice Okrožnega sodišča v Mariboru. Ravno institut izločitve sodnika pa je primarno namenjen uresničevanju pravice do nepristranskega sodnika. V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker naj ne bi bil zagotovljen videz nepristranskega sojenja, pa se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljuje predlog za prenos, nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča. Dejanske okoliščine morajo biti takšne narave, da sodišče, ki je po splošnih pravilih pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja. Šele takrat je moč govoriti, da pred določenim sodiščem ne bo zagotovljen videz nepristranskega sojenja.

7. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.3 Drugačna odločitev bi pomenila vnaprejšnje odrekanje objektivnosti sodnikom in sodišču že na podlagi dejstva, da sodniki izvršujejo sodno funkcijo in z njo povezane dejavnosti. Pri svojem delu so sodniki vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), ter dolžni ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Da so v obravnavani zadevi ti okviri običajnih kolegialnih odnosov preseženi (sorodstvene vezi, prijateljske vezi, ali kake druge konkretne okoliščine), pa predlagatelj niti ne zatrjuje. Kot relevantno gre na tem mestu izpostaviti tudi, da gre po številu sodnikov za večji sodišči4 ter tudi, da je med odločitvijo Vrhovnega sodišča v zadevi I R 153/2021 in obravnavanim predlogom za prenos pristojnosti poteklo skoraj eno leto, pri čemer sta nižji sodišči v postopku izvršitve kazni obsojencu v vmesnem času izdali več odločb. Vse navedene okoliščine, tudi upoštevajoč tek postopka za izvršitev zaporne kazni obsojencu, pa nakazujejo, da je obravnavani predlog namenjen predvsem zavlačevanju postopka.

8. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da nestrinjanje predlagatelja s preteklim odločanjem sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.5 Še manj pa utemeljen razlog za prenos pristojnosti lahko predstavlja nestrinjanje z odločanjem zgolj enega sodnika pristojnega sodišča. Glede na že pojasnjeno pa zaupanja v integriteto vseh sodnikov Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo v postopku izvršitve kazni obsojencu, samo po sebi ne more omajati okoliščina, da obsojenec nekatere od sodnikov teh sodišč toži na plačilo odškodnine, pri čemer odškodninski zahtevek z obravnavano zadevo po vsebini niti ni povezan.

9. Vrhovno sodišče je upoštevajoč navedene razloge oba predloga za prenos pristojnosti iz Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru na sodišče z območja Višjega sodišča v Celju zavrnilo.

1 Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana, 2004, str. 83 - 85. 2 Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 1597/2015-23 z dne 3. 12. 2015, I Kr 18896/2011 z dne 6. 7. 2017, odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015. 3 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/206 z dne 15. 12. 2016 ter številne druge. 4 Na Okrožnem sodišču v Mariboru sodi 36 sodnikov, na Višjem sodišču v Mariboru pa 29. 5 Tako npr. v sklepih I Kr 42208/2010 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013 z dne 16. 11. 2017, I Kr 25/2006 z dne 15. 6. 2006 in drugih.