Jedro

Investitorica je zgradila leseni nadstrešek v tlorisni izmeri 11,0 x 4,5 m in v odmiku cca 0,5 m od meje. Zapisniku z dne 1. 4. 2014 so priložene fotografije objekta, ki dokazujejo, da za sporni nadstrešek, ki je zgrajen kot enovit objekt, niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev objekta med enostavne objekte.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi odločil, da mora inšpekcijska zavezanka takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo lesenega nadstreška v tlorisni izmeri 11 x 4,5 m, na zemljišču s parc. št. 2342 k.o. ... Odločil je tudi, da mora v roku 3 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti objekt in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in da, se bo v kolikor ne bo izvršila naloženega dejanja na način določen v tej odločbi, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali si prisilitvijo. Izrekel je tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve. Odločitev je utemeljil z ugotovitvami inšpekcijskih pregledov z dne 1. 4. 2014 in 27. 5. 2014. Na zapisnik dne 27. 5. 2014 je investitorica izjavila, da za lesen garažni nadstrešek ni pridobila gradbenega dovoljenja, zato je bil izrek ukrepa utemeljen.

2. Drugostopenjski organ je odločbo prvostopenjskega organa spremenil v delu, ki se nanaša na izrek ukrepov po 158. členu ZGO-1, v ostalem pa pritožbo zavrnil, med drugim tudi z utemeljitvijo, da bi si investitorica morala za objekt pridobiti gradbeno dovoljenje, ker zgrajeni objekt, v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba), ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med enostavne objekte.

3. Tožnica v tožbi odločitvi obeh organov oporeka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb upravnega postopka in nepravilne uporabe materialnega predpisa. Pojasnjuje, da je dolga leta delala v Nemčiji in je zato, ker težje razloži zadeve, prišlo med njo in inšpektorico do nesporazuma. Dejansko je investitorica pri stanovanjski hiši, ki je v njeni in materini solasti, zgradila 3 manjše objekte v obliki nadstreškov. Nobeden od objektov ne presega površine 20 m². Prav tako je inšpektorju razložila, da nadstrešek nujno potrebuje, saj ima dva bolnika in mora zanju ves čas skrbeti tako, da uporablja avto. V hiši ima kamin, zato potrebuje pokrito skladišče za lesno gorivo. Nadstrešek ima tudi funkcijo senčnice. Nadstrešnica za avto meri 17,50 m², pokrito skladišče za lesna goriva 16,30 m² in senčnica 15,75 m² in tako nobeden od objektov ne presega dovoljene kvadrature iz Uredbe, po kateri je dovoljeno te objekte zgraditi kot enostavne, do vključno 30 m² površine. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in da se inšpekcijski postopek proti tožnici ustavi. Predlaga tudi plačilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sporna odločitev gradbenega inšpektorja, ki je na podlagi 152. člena ZGO-1 izrekel inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje. Pogoje za graditev objektov ureja ZGO-1 ter na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. ZGO-1 v 3. členu določa, da se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po določbi 2. člena istega zakona nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo, oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje je dolžan gradbeni inšpektor po določbi 152. člena ZGO-1 odrediti, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

7. Po določbi 3.a člena ZGO-1 se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Pogoji, da se objekt šteje za enostavni objekt, morajo biti izpolnjeni kumulativno ter so določeni v 6. členu Uredbe, prav tako pa mora biti v prilogi Uredbe objekt izrecno določen kot enostavni objekt. 8. Sodišče ugotavlja, da je inšpekcijski organ dne 1. 4. 2014 in 27. 5. 2014 na inšpekcijskem pregledu ugotovil, da je investitorica zgradila leseni nadstrešek v tlorisni izmeri 11,0 x 4,5 m in v odmiku cca 0,5 m od meje. Iz zapisnika z dne 27. 5. 2014 izhaja tudi, da investitorica za gradnjo ni pridobila gradbenega dovoljenja. Zapisnik je investitorica podpisala. Zapisniku z dne 1. 4. 2014 so priložene fotografije objekta, ki tudi po presoji sodišča dokazujejo, da za sporni nadstrešek, ki je zgrajen kot enovit objekt, niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev objekta med enostavne objekte. Glede na navedeno je sodišče štelo tožničin tožbeni ugovor, da gre za gradnjo več objektov, ki vsak zase izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med enostavne objekte opredeljene v Uredbi, za brezpredmeten oziroma neutemeljen.

9. Ker torej tudi po presoji sodišča nadstrešek zgrajen na parc. št. 2342 k.o. … presega v 2. točki Priloge II Uredbe določeno omejitev površine za gradnjo enostavnega objekta (do vključno 20 m²) in na podlagi nesporne ugotovitve, da za gradnjo nadstreška ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.