5.10.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Danice Makoter iz Ljutomera in drugih, ki jih vse zastopa Albin Ploj, odvetnik v Mariboru, na seji dne 5.10.1995

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5.a člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št.16/92 in 42/93) in 6. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.18/94) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Danica Makoter je vložila pobudo za oceno ustavnosti 5.a člena in 14. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih - v nadaljevanju: ZPDJVZ), Angelca Prša pa za oceno 5. člena istega zakona. Zaradi nejasnosti navedb v vlogah in kasnejših zakonskih sprememb sta bili pobudnici pozvani, naj pobudi dopolnita. Po odvetniku sta sporočili, da vztrajata pri pobudi za oceno 5.a člena navedenega zakona in 6. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti - v nadaljevanju: ZRPJZ), ki je nadomestil izpodbijani 5. člen ZPDJVZ, ki je do tedaj določal koeficiente za določitev osnovne plače. Tako opredeljeni pobudi sta se pridružila še dva pobudnika. Po navedbah pobudnikov naj bi bile izpodbijane določbe neusklajene z določbami Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86 in Uradni list RS, št. 8/90, 10/91, 12/91 in 66/93 - v nadaljevanju: ZOsn), ki določa, katera učiteljeva izobrazba je tudi ustrezna oziroma v katerih primerih lahko učitelj še naprej opravlja svoje delo, tudi ob spremenjenih zahtevah. Navajajo tudi, da se učiteljem z nižjo stopnjo strokovne izobrazbe določa nižja plača, kar naj ne bi bilo v skladu z načelom "za enako delo enako plačilo". Pobudniki menijo, da je tudi uporaba izpodbijanih določb v njihovih primerih neutemeljena, saj izpolnjujejo pogoje za delovna mesta, na katerih poučujejo, in se zato glede izplačil v obdobju od marca 1993 do septembra 1994 čutijo prikrajšane.

2.Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve po opravljeni obravnavi na Odboru za kulturo, šolstvo in šport pojasnjuje, da je cilj ZRPJZ odpraviti neutemeljene razlike v osnovnih plačah za primerljiva dela in funkcije v tistih dejavnostih in organih, ki se financirajo iz javnih sredstev, pa tudi določiti strukturo plače na enakih izhodiščih: na podlagi izobrazbe, zahtevnosti dela in delovne uspešnosti. Pri tem Zakon določa, da je osnovna plača odvisna le od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela. Za vsako stopnjo strokovne izobrazbe je določena posebna tarifna skupina, znotraj tarifnih skupin pa se količniki razvrščajo v plačilne razrede. Zato je lahko za posamezno delovno mesto, za katerega so zahtevane različne stopnje izobrazbe, določeno več količnikov. Čeprav ZOsn določa več stopenj izobrazbe za opravljanje dela učitelja, ni utemeljeno sklepanje, da je s tem ta zakon izenačil različne stopnje izobrazbe in tudi ne, da je v posledici tudi izenačil plače delavcev v tistem delu, ki je odvisen od strokovne izobrazbe.

Ker gre na področju vzgoje in izobraževanja za posebnosti, ki jih večina drugih področij ne pozna, se z določbami 5. a člena ohranja drugačno razmerje v tistih primerih, ko zakon določa različne stopnje izobrazbe kot ustrezne za enakovrstno delo. Teh razlik ni bilo mogoče vgraditi v sistem razvrščanja koeficientov v tabelah Zakona. Sekretariat meni, da izpodbijane zakonske določbe ne nasprotujejo načelu enakosti pred zakonom, glede na to, da se razlike v plačah opirajo na pomembno dejansko okoliščino, na stopnjo izobrazbe posameznika, in na razlike glede tega, pa čeprav delajo na enakem delovnem mestu.

B.

3.ZRPJZ v izpodbijanem 6. členu določa, da so količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela. Delovno mesto učitelja je glede na to v tabeli, ki je sestavni del zakona, uvrščeno v tri tarifne skupine: peto, šesto in sedmo. Izpodbijani 5.a člen omogoča, da se učitelju, ki ima višjo izobrazbo, dodeli 85% osnovne plače, določene za enako delovno mesto z visoko izobrazbo, če je to zanj ugodneje. Takšnemu učitelju, ki je dopolnil 25 let delovne dobe, pa pripada 90% osnovne plače, določene za enako delovno mesto z visoko izobrazbo. Obe izpodbijani določbi torej urejata način določanja plače.

Zakonodajalec ju je sprejel v okviru svoje pristojnosti na podlagi svoje ocene primernosti in potrebnosti glede na dejansko stanje.

4.Ustavno sodišče pritrjuje razlogom Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, zaradi katerih le-ta meni, da izpodbijane določbe ne nasprotujejo načelu enakosti pred zakonom. Ker v pobudi ni našlo razloga za začetek postopka, je pobudo zavrnilo.

C.

5.Ta sklep je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr.Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Snoj.

Predsednik

dr. Tone Jerovšek