Jedro

Jedro

Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo.

Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku, poleg premoženja, ugotovljenega s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru D 464/2020 z dne 7. 6. 2024, spada tudi osebni avtomobil Nissan Micra 1.2, registrska oznaka 0000, id. št. 1111, datum prve registracije 15. 3. 2004, čigar ključi so deponirani v sefu Okrožnega sodišča v Kopru (I. točka izreka). Ugotovljeno zapuščino je razglasilo za lastnino Republike Slovenije. (II. točka izreka).

Obrazložitev

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje Republika Slovenija. Sodišču očita, da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Ni navedlo, kje se vozilo nahaja, kdo ga hrani oziroma kdo poseduje prometno dovoljenje vozila. Pred izdajo sklepa bi moralo opraviti poizvedbe, če vozilo sploh obstaja in kje se nahaja. V zvezi s tem se pritožnica sklicuje na stališči v odločbah VSL III Cp 1023/2016 in I Cp 192/2015. Sodišče je pritožnici nepravilno naložilo, da prevzame premoženje, za katerega se ne ve, če sploh obstaja in kje se nahaja. Takšnega premoženja ni mogoče nikomur izročiti.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku, poleg premoženja, ugotovljenega s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru D 464/2020 z dne 7. 6. 2024, spada tudi osebni avtomobil Nissan Micra 1.2, registrska oznaka 0000, id. št. 1111, datum prve registracije 15. 3. 2004, čigar ključi so deponirani v sefu Okrožnega sodišča v Kopru (I. točka izreka). Ugotovljeno zapuščino je razglasilo za lastnino Republike Slovenije. (II. točka izreka).

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V tej zapuščinski zadevi je sodišče ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku sodi tudi motorno vozilo. Na podlagi 130. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je odločilo, da se motorno vozilo, ki je bilo v času smrti last zapustnika, razglasi za lastnino Republike Slovenije. Odločitev je pravilna. Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo. Pritožnica takšno odločitev neutemeljeno napada z navedbo, da sodišče ni opravilo poizvedb, če vozilo sploh obstaja in kje se nahaja. ZD takšne dolžnosti sodišču ne nalaga.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje Republika Slovenija. Sodišču očita, da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Ni navedlo, kje se vozilo nahaja, kdo ga hrani oziroma kdo poseduje prometno dovoljenje vozila. Pred izdajo sklepa bi moralo opraviti poizvedbe, če vozilo sploh obstaja in kje se nahaja. V zvezi s tem se pritožnica sklicuje na stališči v odločbah VSL III Cp 1023/2016 in I Cp 192/2015. Sodišče je pritožnici nepravilno naložilo, da prevzame premoženje, za katerega se ne ve, če sploh obstaja in kje se nahaja. Takšnega premoženja ni mogoče nikomur izročiti.

5.Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

3.Pritožba ni utemeljena.

-------------------------------

4.V tej zapuščinski zadevi je sodišče ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku sodi tudi motorno vozilo. Na podlagi 130. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je odločilo, da se motorno vozilo, ki je bilo v času smrti last zapustnika, razglasi za lastnino Republike Slovenije. Odločitev je pravilna. Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo. Pritožnica takšno odločitev neutemeljeno napada z navedbo, da sodišče ni opravilo poizvedb, če vozilo sploh obstaja in kje se nahaja. ZD takšne dolžnosti sodišču ne nalaga.

1Takšno stališče najnovejše sodne prakse izhaja iz sklepa VS RS II Ips 44/2024. Pred tem sodna praksa o tem vprašanju ni bila enotna. Najti je bilo odločbe, ki so zastopale stališče, da je treba preverjati stanje in lokacijo motornega vozila (odločbi, ki jih v pritožbi citira pritožnica, prim. tudi VSC Cp 75/2022, VSC Cp 2/2022), pa tudi odločbe ki temu niso sledile (prim. VSM Sklep I Cp 257/2024, VSM I Cp 261/2023, VSL I Cp 2087/2020). Z odločitvijo VS RS II Ips 44/2024 je ta neenotnost presežena.

Zveza:

5.Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 9, 130, 219

-------------------------------

Pridruženi dokumenti:*

1Takšno stališče najnovejše sodne prakse izhaja iz sklepa VS RS II Ips 44/2024. Pred tem sodna praksa o tem vprašanju ni bila enotna. Najti je bilo odločbe, ki so zastopale stališče, da je treba preverjati stanje in lokacijo motornega vozila (odločbi, ki jih v pritožbi citira pritožnica, prim. tudi VSC Cp 75/2022, VSC Cp 2/2022), pa tudi odločbe ki temu niso sledile (prim. VSM Sklep I Cp 257/2024, VSM I Cp 261/2023, VSL I Cp 2087/2020). Z odločitvijo VS RS II Ips 44/2024 je ta neenotnost presežena.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.