Jedro

Revizija ni dovoljena, če revident ni izkazal pogojev za njeno dovolitev, pri tem pa povezanost spora zaradi ugotovitve državljanstva z denacionalizacijskimi postopki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 1617/2007-5 z dne 24.10.2007, je tožnik 17.12.2007 vložil revizijo. Zatrjuje, da je revizija dovoljena "iz vseh treh točk 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zlasti pa iz razloga, ker ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za tožnika, povezano z njegovimi denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pri različnih upravnih enotah." Revizija ni dovoljena.

Z navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki jo revident izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1,Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) - v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Ptuj z dne 16.5.2007. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje ugotovil, da se W.H., roj. 20.6.1900 v G., po predpisih, ki so na območju Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, po 28.8.1948 ni štela za državljanko LR Slovenije in jugoslovansko državljansko. Pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo prve stopnje je zakoniti zastopnik tožene stranke zavrnil z odločbo z dne 6.7.2007. V skladu z določbo 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena: če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR; če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišče prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za stranko.

V obravnavani zadevi pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti, zato določba 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (vrednostni pogoj) v tem primeru ne pride v poštev. Revident v reviziji ne zatrjuje konkretno in določno, katere okoliščine so podane, da bi lahko revizija bila dovoljena po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje, odstop od sodne prakse), prav tako ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno utemeljil zelo hude posledice (kar je revizijski razlog po 3. točki navedene določbe ZUS-1). Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne more pomeniti kategorije zelo hudih posledic za tožnika.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot revizijsko sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.