Jedro

Podatki, do katerih ima dostop izključno zemljiškoknjižni referent, niso pa razvidni iz rednega izpiska zemljiške knjige, po oceni pritožbenega sodišča, ne štejejo za podatke, vpisane v zemljiški knjigi in se nanje načelo javnosti ne nanaša.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižnega referenta, Dn. št. 1697/2005 z dne 18.11.2005 spremeni tako, da se glasi: "Na podlagi prodajne pogodbe z dne 15.4.2004, sklenjene med prodajalko P. M., S. 21, B. C. in kupcem B. S., S. G. 5, C., se pri nepremičnini parc. št. 25/7 S, stavba 164 m2, vpisani v vl. št. 692 k.o. S., dovoli vknjižba lastninske pravice do celote v korist imetnika B. S., S. G. št. 5, C.,." Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v C., Dn. št. 1697/2005, z dne 18.11.2005 v celoti v veljavi.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje predlagatelj.

Predlaga, da se pritožbi ugodi, razveljavita izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje ter hkrati dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe dn. št. 826/2004 z dne 10.5.2004. Navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče kljub odločitvi višjega sodišča o ponovnem vpisu plombe (Dn. št. 826/2004), začelo zadevo voditi pod novo dn. št. in kot začetek z.k. postopka označilo datum 7.11.2005, kot predlagatelja pa Višje sodišče v Ljubljani, kar je napačno. Zaradi varovanja načela vrstnega reda vpisov ima pravni interes, da se upošteva plomba dn. št. 826/2004 z dne 10.5.2004, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo zemljiškoknjižni predlog. V prodajni pogodbi z dne 15.4.2004 so bili glede prodajalke upoštevani podatki, s katerimi je bila kot lastnica dne 30.1.1987 (dn. št. 56/1987) vpisana v zemljiško knjigo. Poleg imena in priimka lastnice so bili v zemljiški knjigi vpisani rojstni podatki in podatki o stalnem prebivališču na naslovu S. 21, B. C., ki so točni še danes. Ker so v zemljiškoknjižnem dovolilu poleg rojstnih podatkov navedeni tudi vsi ostali podatki, ki brez dvoma identificirajo prodajalko kot osebo, ki dovoljuje vpis, je določilu

32. člena Zakona o zemljiški knjigi zadoščeno. Ne gre za situacijo, ki jo ureja treji odstavek 32. člena ZZK-1, pač pa bi bilo treba uporabiti določila Zakona o nepravdnem postopku in ugotoviti da so za vpis izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 32. člena ZZK-1. Tudi notar je z vpisom podatkov o številki prodajalkine osebne izkaznice dne

30.4.2004 ugotovil istovetnost prodajalke. Zemljiškoknjižna referentka si izmišlja trditve o tem, da je v zemljiški knjigi pri prodajalki vpisan EMŠO, ki ga pozna le zemljiškoknjižna referentka, da pa se ta EMŠO zaradi varovanja osebnih podatkov ne vpisuje v zemljiškoknjižne izpiske. Prodajalka po vknjižbi svoje lastninske pravice ni vlagala novih predlogov, zato ni bilo osnove za vpis podatkov o njenem EMŠO vse do sklenitve prodajne pogodbe v letu 2004. Ni pojasnjeno, kdaj naj bi bil EMŠO posredovan zemljiški knjigi.

Redni izpisek iz zemljiške knjige je prepis podatkov, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo in morajo biti navedeni v zemljiškoknjižnem dovolilu. Po določbi četrtega odstavka so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Zemljiškoknjižna sodišča izdajajo tudi zemljiškoknjižne izpiske s podatki o EMŠO lastnikov.

Pritožba je utemeljena.

Ker se izpodbijani sklep ne nanaša na plombo, so vsi pritožbeni očitki s tem v zvezi nerelevantni. Pritožbeno sodišče le pojasnjuje, da ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča v primerih, ko sodišče druge stopnje odredi ponoven vpis plombe po 5. točki tretjega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS; št. 58/03, ZZK-1) ureja tretji odstavek 136. člena ZZK-1, po katerem se namesto prejšnje opr.

št. vpiše nova, pod katero se vodi ponovljeni postopek.

V skladu z načelom javnosti, ki je eno temeljnih načel zemljiške knjige so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni, pod pogoji, določenimi z ZZK-1 so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo (4. člen ZZK-1). Načelo javnosti se razteza na glavno knjigo (195. člen ZZK-1), pod nekoliko strožjimi pogoji, tudi na zbirko listin (196. člen ZZK-1). V skladu z določbo prvega odstavka 195. člena ZZK-1, so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Javnost informatizirane glavne knjige se zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, oziroma več nepremičnin vpisanih v istem vložku - redni izpisek iz zemljiške knjige (prvi odstavek 197. člena ZZk-1). V konkretnem primeru iz takšnega rednega izpiska iz zemljiške knjige (priloga C2 spisa) izhaja, da je M. P. vpisana z datumom rojstva, ne pa z EMŠO. Redni izpisek zemljiške knjige je tisti, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izročiti osebi, ki ga je zahtevala in do katerega je zagotovljen elektronski dostop informatizirane glavne knjige vsem subjektom. Zato podatki, do katerih ima dostop izkjučno zemljiškoknjižni referent (priloga C1), niso pa razvidni iz rednega izpiska zemljiške knjige, po oceni pritožbenega sodišča ne štejejo za podatke, vpisane v zemljiški knjigi in se nanje načelo javnosti ne nanaša. Tega ne spremeni dejstvo, da je verjetno do vpisa EMŠO v računalniško bazo, do katere ima dostop zemljiškoknjižna referentka, prišlo na podlagi določb Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Ur. l. RS, št. 42/2001; prim. 3., 7. in 22. člen). Po uveljavitvi ZZK-1 dne

16.9.2003 (250. člen ZZK-1) se fizična oseba, ki je imetnik pravice, v zemljiški knjigi označuje z imenom in priimkom, EMŠO in naslovom stalnega prebivališča (prvi odstavek 24. člen ZZK-1). Torej je tudi EMŠO (javni) podatek, ki se vpiše v zemljiško knjigo in mora biti razviden iz rednega izpiska zemljiške knjige (prim. 199. ZZK-1, ki ureja omejitev dostopa do osebnih podatkov). Pravilna uporaba v tem odstavku citiranih določb vodi k zaključku, da v konkretnem primeru podatek o EMŠO M. P., ker iz rednega zemljiškoknjižnega izpiska ni razviden, ni vpisan v zemljiški knjigi.

V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 32. člena ZZK-1). Od tega splošnega pravila veljata dve izjemi, prva je urejena v drugem odstavku 32.člena ZZK-1 in se nanaša na situacijo, ko se podatki o osebi, ki dovoljuje vpis spremenijo in ta sprememba v zemljiški knjigi še ni poočitena, druga pa je urejena v tretjem odstavku 32. člena ZZK-1 in ureja situacijo, ko je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, tedaj se šteje, da je ta oseba označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi tudi, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe. Iz podatka o EMŠO je namreč razviden tudi rojstni datum (tako Nina Plavšak, Zakon o zemljiški knjigi, Uvodna pojasnila, GV založba, 2003, str. 50). To, upoštevaje dejstvo, da je M. P. v zemljiško knjigo vpisana z rojstnim datumom (in naslovom stalnega prebivališča) ne pa z EMŠO, kot je štelo sodišče prve stopnje, pomeni da sporno zemljiškoknjižno dovolilo ustreza podatkom, s katerimi je M. P. vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 32. člena ZZK-1).

Ker so poleg pogoja iz 2. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za dovolitev vpisa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in spremenilo sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent tako, da se dovoli predlagani vpis ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (4. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).