Posredovanje posnetkov VN sistema

Datum

20.11.2023

Številka

07120-1/2023/498

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja posnetkov videonadzornega sistema.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito

Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora, lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja. Posnetke lahko posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi.

Osebne podatke je skladno s Splošno uredbo dovoljeno zbirati le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (gre za t.i. načelo omejitve namena, ki je določeno v (b) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora, lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V kolikor ste kot upravljavec videonadzor uvedli za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko posnetke pregledujete oziroma uporabite kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve premoženja (uporaba za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s takšnim dogodkom) oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. V posnetke se lahko vpogleda torej le, kadar pride do okoliščin, ki jih opisujejo pogoji za uvedbo videonadzornega sistema.

IP splošno pojasnjuje, da mora vsak upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Skladno z navedenim lahko torej upravljavec videonadzornega sistema (v konkretnem primeru vaše sodišče) posnetke posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago. Za pridobivanje konkretnih podatkov (v konkretnem primeru posnetka videonadzornega sistema) mora torej prosilec imeti ustrezno pravno podlago ob upoštevanju načela sorazmernosti in načela omejitve namena obdelav osebnih podatkov. Upravljavec videonadzornega sistema tako posnetkov sistema brez ustrezne pravne podlage ne sme posredovati naprej, saj gre pri tem za obdelavo osebnih podatkov. IP ob tem pojasnjuje tudi, da bi v primeru, da je prišlo do kraje ali drugega škodnega dogodka, kot opisujete v svojem zaprosilu za mnenje, lahko do navedenih posnetkov za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od navedenih pravnih podlag) eventualno lahko dostopali tudi policija, zavarovalnica ali sodišče. IP primeroma dodaja, da na podlagi 112. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19, 153/21 – odl. US) Policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. IP splošno upravljavcem svetuje, da v primeru suma kaznivega dejanja tovrstne posnetke posredujejo policiji. Za iskanje storilcev kaznivih dejanj so namreč pristojni organi pregona (policija, tožilstvo), ki identiteto osumljencev ugotavljajo v skladu z zakonskimi pooblastili.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Iz navedenega razloga v tem okviru tudi ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaše sodišče), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se namreč ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem postopku, ko so znane vse okoliščine posameznega konkretnega primera.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka