Jedro

Pri osebi je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega vedenja, do bolezni pa tudi nima uvida, saj je jemanje zdravil v domačem okolju opustil. Pacientovo stališče do ne jemanja zdravil je trenutno pod vplivom bolezni. V tem trenutku je edini možni ukrep zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike.

Sodišče je pravilno presojalo pacientovo obnašanje v daljšem časovnem obdobju, torej tudi dogodke iz predhodne hospitalizacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom omejilo udeležencu pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) ter sklenilo, da se udeleženca zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... najdlje do vključno 8. 8. 2022 (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pritožuje udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. Meni, da v zadevi predvsem ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju,2 saj niso podani nobeni razlogi za sklepanje, da bi oseba ogrožala svoje življenje ali življenje drugih, da bi huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročala hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Iz opisanega incidenta z dne 26. 6. 2022, ko je oseba želela priti na Veleposlaništvo ZDA z zahtevo, da se ji izroči potni listi, tam pa je prišlo do fizičnega konflikta med osebo in njegovim bratom, ne izhaja vedenje, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot življenjsko ali huje zdravstveno ogrožanje oziroma vedenje, s katerim bi oseba lahko povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Sodišče se je za utemeljitev razlogov za zadržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom sklicevalo tudi na nekatere domnevne incidente iz preteklosti osebe, ki pa zaradi svoje časovne oddaljenosti, tudi če bi šlo za resnične dogodke, ne morejo utemeljevati zadržanja na zdravljenju na podlagi sprejema, do katerega je prišlo 26. 6. 2022. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Vendar z Ustavo zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

5. V 39. členu ZDZdr so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, in sicer: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje s prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Sodišče je na podlagi 61. člena ZDZdr postavilo izvedenko psihiatrične stroke dr. A. A., kot strokovno pomočnico sodišča, saj je lahko le s pomočjo strokovnega znanja, s katerim samo ne razpolaga, ugotovilo, ali so izpolnjene predpostavke iz citiranega 39. člena ZDZdr.

7. Izvedenka je na podlagi opravljenega kliničnega pregleda udeleženca in njegove zdravstvene dokumentacije podala mnenje, da gre pri udeležencu za hudo in kronično duševno motnjo, paranoidno obliko shizofrenije, ki se je po daljšem obdobju remisije (od 2019) ponovno poslabšana v začetku maja 2022. Kljub daljšemu zdravljenju od 10. 5. 2022 do 24. 6. 2022, ko je bil na lastno željo odpuščen iz procesa zdravljenja, je pri preiskovancu že drugi dan po odpustu prišlo do akutnega poslabšanja psihotične motnje, ki zahteva akutno bolnišnično zdravljenje. Pod vplivom bolezenskih simptomov bi namreč ponovno lahko prišlo do potencialnega ogrožanja življenja in hudega ogrožanja zdravja sebe in drugih. Pri osebi je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega vedenja, do bolezni pa tudi nima uvida, saj je jemanje zdravil v domačem okolju opustil. Pacientovo stališče do ne jemanja zdravil je trenutno pod vplivom bolezni. V tem trenutku je edini možni ukrep zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom UPK. Izvedeniškemu mnenju pooblaščenec udeleženca ni ugovarjal. Pritožbeni očitek, da udeleženec z ničemer ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih oziroma huje ne ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, je ostalo na pavšalni ravni.

8. Sodišče prve stopnje se pri ugotovitvi o potencialnem ogrožanju življenja in hudega ogrožanja zdravja sebe in drugih, pravilno ni oprlo le na dogodek z dne 26. 6. 2022, ki se je zgodil le dva dni po odpustu udeleženca iz bolnišnice, temveč je pravilno presojalo njegovo obnašanje v daljšem časovnem obdobju, torej tudi dogodke iz predhodne hospitalizacije, ko je udeleženec dvanajstletnemu nečaku grozil s sekiro ter se bizarno in neprimerno obnašal do svoje sestre, ter preteklo ravnanje udeleženca, ko je bil kot voznik nevaren v prometu. Sodišče prve stopnje je poleg navedenega pravilno tudi izpostavilo, da je udeleženec hudo zdravstveno ogrožen, ker ne jemlje predpisanih zdravil, zaradi česar se njegova bolezen kronificira in poglablja, in je težje dostopna zdravljenju z zdravili. Da je udeleženec do svojega stanja nekritičen, izhaja tudi iz njegovega zaslišanje, ko je navedel, da je njegovo duševno stanje v redu ter da zadostuje jemanje dveh kapljic CBD-ja. Jemanje CBD kapljic po mnenju izvedenke ni primerno za njegovo stanje. Zdravstvena ogroženost zaradi ne jemanja predpisanih zdravil je posledica duševne motnje, zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Navedene ugotovitve sodišča prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo presojo, da je izpolnjen materialnopravni pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter na podlagi 1. točke 365 člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZDZdr.