Snemanje soseda v skupnih kletnih prostorih

Datum

28.06.2024

Številka

07121-12/2024/745

Kategorije

Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali lahko sosed izvaja videonadzor v skupnih kletnih prostorih? Ali ima lahko sosed kamero v svojem stanovanju, ki je usmerjena na skupno zunanjost oz. tja, kjer so zabojniki smeti? Ali gre za kaznivo dejanje in kam lahko soseda prijavite?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Za videonadzor v večstanovanjski stavbi s strani etažnih lastnikov bi najverjetneje pravno podlago lahko predstavljala točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji.

2.Skladno s stanovanjsko zakonodajo bi ta, ki videonadzor izvaja, za njegovo zakonito izvajanje v večstanovanjski stavbi (tudi njenih skupnih zunanjih prostorov) potreboval predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe.

3.Poleg morebitne kršitve varstva osebnih podatkov pa bi lahko pri neupravičenem snemanju šlo tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

O obrazložitev:

IP uvodoma poudarja, da je zakonitost izvajanja videonadzora vselej odvisna od tega kdo je upravljavec (kdo je tisti, ki videonadzor izvaja) ter zakaj oziroma s katerim namenom videonadzor izvaja. Ker je presoja ustrezne in zakonite pravne podlage vedno odvisna od vsakokratnih konkretnih okoliščin primera, se IP v zadevnem mnenju ne sme, niti ne more opredeliti, ali je ustrezna in zakonita pravna podlaga za videonadzor podana, niti ali so izpolnjeni vsi pogoji za izvajanje videonadzora. IP bi lahko izpolnjevanje navedenih pogojev za posamezen konkreten primer presojal izključno le v okviru inšpekcijskega oz. drugega upravnega postopka.

Za izvajanje videonadzora mora namreč vedno obstajati ustrezna pravna podlaga, skladna z ZVOP-2 oziroma Splošno uredbo o varstvu podatkov. Za videonadzor v večstanovanjski stavbi s strani etažnih lastnikov bi to najverjetneje lahko predstavljala točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji (več o pogojih glej mnenje IP št. 07121-1/2022/1245 z dne 18. 11. 2022). Obdelava je torej zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi sosed potreboval predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe.

V zvezi s tem velja tudi opozoriti, da IP ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje, načeloma pa meni, da bi skladno z določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20; v nadaljevanju SPZ) lahko pri snemanju skupnih kletnih prostorov ter skupnega zunanjega prostora (npr. skupnih zabojnikov za odpadke) šlo za posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Za posle rednega upravljanja se namreč štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

Pri tem še pojasnjujemo, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (točka (c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe v povezavi z uvodno izjavo št. 18 k Splošni uredbi). Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga). Za videonadzor, ki ga posameznik sicer izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) tako ne uporablja, razen v primeru, ko bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti oziroma bi posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavil na internetu, oziroma kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora. V primeru, ko pa bi šlo za sum kršitve varstva osebnih podatkov, lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko obstajajo konkretni dokazi (npr. konkretni videoposnetek ali posnetek zaslonske slike), da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenk