Jedro

Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in posledično nezaupanje v pristojno sodišče (oziroma v njegovo organizacijsko enoto) ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

Objektivne nepristranskosti ne more omajati niti dejstvo, da je toženka zaposlena na državnem tožilstvu v Murski Soboti. Udeležba organa, pri katerem je zaposlena stranka, v sodnih postopkih pri pristojnem sodišču ni takšen razlog, ki bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja.

Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi službenimi kolegi srečeval pri sojenju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica hkrati s tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice vlaga predlog za delegacijo pristojnosti. V predlogu navaja, da je v zapuščinskem postopku po materi pravdnih strank prišlo do hudih nepravilnosti in da so poznanstva med sodniki Okrajnega in Okrožnega sodišča v Murski Soboti očitna. Prav tako navaja, da je toženka zaposlena na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Sodna praksa med druge tehtne razloge najpogosteje uvršča dvom v nepristranskost sojenja. Ta je podan, če je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 4. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in posledično nezaupanje v pristojno sodišče (oziroma v njegovo organizacijsko enoto) ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.(1) Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznega sodnika lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogom za njegovo izločitev. Toženka sicer v predlogu sploh ne navede, ali je v zapuščinskem postopku, v katerem je prišlo do domnevnih nepravilnosti, sploh poskusila sanirati nepravilnosti z vložitvijo pravnih sredstev.

5. Objektivne nepristranskosti ne more omajati niti dejstvo, da je toženka zaposlena na državnem tožilstvu v Murski Soboti. Udeležba organa, pri katerem je zaposlena stranka, v sodnih postopkih pri pristojnem sodišču ni takšen razlog, ki bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi službenimi kolegi srečeval pri sojenju.(2)

6. Navedbe o tem, da se v Murski Soboti vsi okrajni in okrožni sodniki poznajo, so pavšalne, predvsem pa nepomembne (sodnik ali njegov sorodnik ni stranka postopka, hkrati pa tudi ni zatrjevano tesnejše poznanstvo).

7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je tožničin predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

(1) Tako tudi VSRS sklep I R 209/2023 z dne 6. 12. 2023. (2) Prim. VSRS sklepa I R 184/2019 z dne 19. 12. 2019 in I R 98/2012 z dne 14. 6. 2012.