Up-795/04

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 31. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1521/2003 z dne 7. 7. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici št. P 37/2003 z dne 10. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je pritožnica od tožencev zahtevala izpraznitev stanovanjske hiše, na kateri ima solastninsko pravico do ene polovice. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je to sodbo potrdilo. Sodišči sta ugotovili, da toženci uporabljajo hišo skupaj z drugim solastnikom do ene polovice (pritožničinim bivšim možem) in z njegovim dovoljenjem. Sodišče druge stopnje pa je presodilo, da tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, ker hiša ni razdeljena in ni mogoče ugotoviti, kateri del hiše v naravi pripada pritožnici.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Toženci naj bi ji onemogočali uveljavljanje solastninske pravice. Navaja, da bi sodišče moralo ugoditi njenemu tožbenemu zahtevku zlasti zato, ker toženci v postopku niso ugovarjali svoji pasivni legitimaciji. Poleg tega pa trdi, da bi moralo sodišče pravdni postopek prekiniti in počakati na odločitev o delitvi hiše.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave), vendar je s svojimi navedbami ne izkaže. Njene navedbe o tem, da ji toženci onemogočajo uveljavljanje solastninske pravice, da niso ugovarjali svoji pasivni legitimaciji in da bi moralo sodišče pravdni postopek prekiniti do odločitve o delitvi hiše, po vsebini pomenijo zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišč o zavrnitvi zahtevka za izpraznitev hiše. To pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne more zadoščati. Pri tem ni odveč dodati, da ima pritožnica na voljo ustrezne zahtevke za varstvo svoje solastninske pravice, v teku pa je tudi že postopek za delitev hiše.

4.Ker z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena človekova pravica, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić