Jedro

Po navedenem je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključeval, da gre v tožnikovem primeru za očitno nerazumne zadeve, v katerih nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začenjati postopkov, saj so zakonski roki za vložitev tožb zamujeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 29. 7. 2024. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je z navedeno prošnjo tožnik uveljavljal dodelitev BPP za vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, plačila za pripravljenost in odškodnine zaradi lažnih obsodb, poniževanja, zasmehovanja, žaljenja, povzročitve nematerialne in materialne škode. Tožnik je prošnjo 6. 8. 2024 dopolnil in pojasnil, da želi vložiti tožbo zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo, na ugotovitev nezakonitosti sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 4. 2019 ter zaradi izplačila dodatka za pripravljenost od 11. 4. 2019 do 28. 2. 2021, in odškodnine za materialno in nematerialno škodo, nastalo zaradi škodnega dogodka 10. 5. 2017 (poškodba pri opravljanju vojaške dolžnosti).

Organ za BPP je obravnaval tožnikovo prošnjo ter ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se BPP ne dodeli, če zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Organ za BPP je namreč ugotovil, da je tožnik za tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zamudil 30-dnevni rok za vložitev tožbe, ki je materialni prekluzivni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Rok za tožbo se je iztekel najkasneje dne 6. 6. 2019, takšno tožbo pa bi sodišče zavrglo.

Tožnik pa je zamudil tudi rok za uveljavljanje denarnih terjatev zoper delodajalca Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v petih letih, to pa je v tožnikovem primeru iztek dneva 9. 4. 2024, saj mu je pogodbeno razmerje pri delodajalcu prenehalo 9. 4. 2019. Tudi za uveljavljanje odškodninske odgovornosti za škodo pri opravljanju vojaških dolžnosti po 325. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je tožnik zamudil tako relativni zastaralni rok treh let kot tudi absolutni zastaralni rok petih let, ki je potekel 10. 5. 2022.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožnik v tožbi očita nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabo materialnega prava ter kršitev pravil postopka. Navaja, da je z vložitvijo tožbe I Kr 19277/2022 prenehal teči materialni prekluzivni rok za tožbo zaradi nezakonite odpovedi službe v Slovenski vojski. Upravno sodišče pa je s sodbo II U 218/2018-41 z dne 17. 2. 2021, s katero je razveljavilo odločbo Uprave za obrambo Maribor z dne 13. 4. 2018, potrjene z odločbo Ministrstva za obrambo z dne 22. 6. 2018, s tem razveljavilo tudi sklep o enostranski prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik vztraja pri tem, da ni zamudil nobenega roka za tožbo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi. V naknadni vlogi toženka navaja, da vztraja pri izpodbijani odločitvi ter sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Odločanje po sodnici posameznici

4.V zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Dokazni postopek

5.Na glavni obravnavi je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v naslednje listine: izpodbijano odločbo (A1), sodbo II U 218/2018 z dne 17. 2. 2021 (A2), pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske (A3), odločbo Bpp 26/2024 z dne 3. 4. 2024 (A4), sklep in odločbo Ministrstva za obrambo z dne 18. 3. 2021 (A5), sklep Okrožnega državnega tožilstva z dne 1. 4. 2020 (A6), pojasnilo MORS k pritožbi na sklep o prekinitvi pogodbe z dne 7. 5. 2019 (A7) in ostale listine upravnega spisa v zadevi.

K izreku:

6.Tožba ni utemeljena.

7.V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožniku zavrne dodelitev BPP za vložitev tožb na ugotovitev nezakonitosti sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 11. 4. 2019, zaradi plačila za pripravljenost od 11. 4. 2019 do 28. 2. 2021 in odškodnine za materialno in nematerialno škodo, nastalo zaradi škodnega dogodka 10. 5. 2017 (poškodba pri opravljanju vojaške dolžnosti). Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da je tožnik zamudil roke za vložitev tožb, zaradi česar ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem se BPP ne dodeli, če zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

8.Tožnik trdi, da ni zamudil roka za nobeno od tožb in očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava ter kršitev pravil postopka.

9.Sodišče ugotavlja, da je organ zaključek o tem, da je tožnik zamudil 30 - dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 11. 4. 2019, oprl na ugotovitev, da je tožniku pogodbeno razmerje v rezervni sestavi Slovenske vojske prenehalo 9. 4. 2019, sklep o prekinitvi pogodbe mu je bil vročen 15. 4. 2019 (kar izkazuje tožnikov dopis organu s tem dnem, v katerem potrjuje prejem sklepa), in da je v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi /.../ določen rok 30 dni od dneva vročitve. Tožba, vložena v letu 2024, bi bila zato prepozna in bi jo sodišče zavrglo.

10.Tožnik zaključku organa nasprotuje najprej s sklicevanjem na kazenske zadeve, ki jih je pričel v zvezi z "odpustom" iz Slovenske vojske. Vendar s temi trditvami po presoji sodišča ne more biti uspešen, kajti v teku navedenih kazenskih postopkov, v katerih je bil celo neuspešen, kot sam navaja, rok za tožbo ni bil prekinjen. Take pravno relevantne povezave med tekom roka za tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe itd., in kazenskimi postopki, ki jih sproži tisti, ki izpodbija odpoved, zoper "odgovorne uradnike", ki so odločali o njegovih pravicah iz pogodbenega razmerja, zaradi "lažnih obsodb" in razžalitev ipd., namreč ne določa noben predpis.

11.Dalje tožnik zaključku organa o zamudi roka za tožbo na ugotovitev nezakonitosti sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 11. 4. 2019 ugovarja (tudi) ob sklicevanju na dejstvo, da je s sodbo Upravnega sodišča II U 218/2018 z dne 17. 2. 2021 uspel izpodbiti odločbo Uprave za obrambo Maribor z dne 13. 4. 2018, s katero je bilo odločeno, da tožniku zaradi zdravljenja, daljšega od 30 dni, od 10. 4. 2018 in največ eno leto mirujejo pravice in dolžnosti med pogodbenim opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Po presoji sodišča pa je tožnik v zmoti, če meni, da je navedena sodba kakorkoli vplivala na tek roka za tožbo zoper sklep o prekinitvi pogodbe z dne 11. 4. 2019, in si jo tožnik tudi nepravilno razlaga, da je bila z njo "razveljavljena" enostranska odpoved tožnikovega pogodbenega razmerja. Kot izhaja iz sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 11. 4. 2019, ta sklep temelji zgolj na oceni tožnikove zdravstvene sposobnosti z dne 8. 4. 2019 (da je začasno zdravstveno nesposoben za opravljanje vojaške službe).

12.Zaključek o tem, da je tožnik zamudil rok za tožbi za uveljavljanje plačila za pripravljenost od 11. 4. 2019 do 28. 2. 2021 in odškodnine za materialno in nematerialno škodo, nastalo zaradi škodnega dogodka 10. 5. 2017 (poškodba pri opravljanju vojaške dolžnosti), je organ utemeljil na ugotovitvi, da je tožniku pogodbeno razmerje prenehalo z dne 9. 4. 2019, kot izhaja iz sklepa z dne 11. 4. 2019, in določbi 202. člena ZDR-1, po kateri denarne terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tako da se je rok, v katerem bi tožnik mogel vložiti tožbo, iztekel 9. 4. 2024. Tudi če bi tožnik želel vložiti odškodninsko tožbo zaradi škodnega dogodka z dne 10. 5. 2017 po splošnih predpisih, pa organ navaja, da je po 325. členu Obligacijskega zakonika določen rok treh let, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil ter da takšna terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala, tako da je rok tudi za odškodninsko tožbo tožnik zamudil.

13.Tožnik presoji organa ugovarja ob (ponovnem) sklicevanju na sodbo II U 218/2018 z dne 17. 2. 2021, s katero je bil po njegovem mnenju sklep o prekinitvi pogodbe pravnomočno odpravljen. Da takim navedbam tožnika sodišče ne sledi, je že navedlo, saj se sodba na sklep o prekinitvi pogodbe z dne 11. 4. 2019 ne nanaša in o njem s sodbo ni odločeno. Tako da po presoji sodišča navedena sodba ne vzpostavlja podlage za drugačen tek roka za uveljavljanje denarnih terjatev zoper delodajalca, kot je določen v 202. členu ZDR-1.

14.Po navedenem je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključeval, da gre v tožnikovem primeru za očitno nerazumne zadeve, v katerih nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začenjati postopkov, saj so zakonski roki za vložitev tožb zamujeni. Zaključke o očitno nerazumnih zadevah je organ utemeljeval z oceno o tem, da je pričakovanje tožnika v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, na katere se je tudi eksplicitno skliceval. Take ugotovitve organa pa so glede na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP tudi po presoji sodišča podlaga za zavrnitev prošnje za BPP po 2. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP.

15.Ker je sodišče tožbene navedbe presodilo kot neutemeljene, je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Zveza: