Jedro

Pritožnica je kot predlagateljica predlagala tako postopek za delitev stvari v solastnini (dela stvari – stanovanja), kot tudi postopek za delitev stvari same (na posamezne dele stavbe in stavbi pripadajoče zemljišče). Gre za dva različna postopka delitve, pri katerih se deli 1) solastnina oziroma 2) stvar (nepremičnina) sama. V primeru delitve stvari same (z vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča) se solastnina ne deli, temveč se po vzpostavitvi etažne lastnine pri nepremičnini (če je po podatkih zemljiške knjige v solastnini) solastninska skupnost ohrani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje umik predloga predlagateljice z dne 1. 4. 2004, ki ga je predlagateljica podala 22. 4. 2011, vzelo na znanje (točka I izreka sklepa) ter odločilo, da se postopek zaradi razdružitve premoženja nadaljuje na predlog predlagateljev dr. M. Z. B., dr. M. K., A. B. in M. N. L. (točka II izreka sklepa), in sicer zoper v izreku pod točko II sklepa navedene nasprotne udeležence, med njimi tudi dosedanjo predlagateljico. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlagateljica umaknila prvotni predlog za razdružitev solastnine, vztrajala pa pri predlogu, da se postopek nadaljuje po določilih ZVEtL (Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, v nadaljevanju ZVEtL). Ker so štirje nasprotni udeleženci v zakonitem 15-dnevnem roku, ko so bili obveščeni o umiku, predlagali nadaljevanje postopka, je sodišče v skladu s 24. členom ZNP na novo določilo udeležence (predlagatelje in nasprotne udeležence) postopka za njegovo nadaljevanje.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in postopkovnih kršitev s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče o nadaljevanju postopka odločilo brez ustreznega zahtevka nasprotnih udeležencev ter določilo nove predlagatelje za nadaljevanje postopka, odločati pa bi moralo po novem predlogu predlagateljice po določilih ZVEtL, ki ga je popravljenega v skladu s sklepom sodišča z dne 13. 10. 2010 predlagateljica vrnila sodišču. Po njenem predlogu v skladu z določbami ZVEtL je sodišče že začelo postopek za vzpostavitev etažne lastnine, zato bi postopek lahko tekel izključno po novem predlogu predlagateljice, tega pa sodišče ni upoštevalo in je molče nadaljevalo s postopkom za razdružitev solastnine. Zaradi nezdružljivosti obeh postopkov je namreč prenehala litispendenca prvotnega predloga za razdelitev solastnine. Dva nasprotujoča si zahtevka namreč ne moreta obstajati. Sodišče je torej z izpodbijanim sklepom samovoljno po prosti presoji določilo udeležence postopka v obratnih vlogah. Predlagateljico je uvrstilo med nasprotne udeležence, za nove predlagatelje pa izbralo 4 od 20 nasprotnih udeležencev. Pri tem je zanemarilo dejstvo, da je predlagateljica podala le delni umik, ne pa umik novega predloga, ki daje pravni status predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja. Odločitev ni le nezakonita, temveč samovoljna in arbitrarna. Neupoštevanje vseh vlog predlagateljice pomeni tudi kršitev njene ustavne pravice do izjave in enakopravnega obravnavanja v postopku. Ker opisanih pomanjkljivosti in kršitev ni mogoče odpraviti, predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek po določbah ZVEtL in šele takrat (po dopolnitvi postopka v nakazani smeri) bo mogoče pravilno odločiti v zadevi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je pritožnica kot predlagateljica predlagala razdelitev solastne nepremičnine (natančneje v zemljiško knjigo vknjiženega dela nepremičnine – trisobnega stanovanja v tretjem nadstropju v stavbi X), nato pa v skladu z določbami ZVEtL predlagala (še) vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini (kot pridobiteljica posameznega dela stavbe - 3. člen ZVEtL). Ni sporno, da je nato predlog za razdružitev solastnine umaknila, vztrajala pa pri predlogu, da se postopek nadaljuje po določilih ZVEtL.

5. Pritožnica je torej kot predlagateljica predlagala tako postopek za delitev stvari v solastnini (dela stvari – stanovanja), kot tudi postopek za delitev stvari same (na posamezne dele stavbe in stavbi pripadajoče zemljišče). Gre za dva različna postopka delitve, pri katerih se deli 1) solastnina oziroma 2) stvar (nepremičnina) sama. V primeru delitve stvari same (z vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča) se solastnina ne deli, temveč se po vzpostavitvi etažne lastnine pri nepremičnini (če je po podatkih zemljiške knjige v solastnini) solastninska skupnost ohrani (11. člen ZVEtL).

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o predlagateljičinem umiku predloga za razdružitev solastnine. O njenem predlogu za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča z izpodbijanim sklepom ni bilo odločano. Ker so štirje nasprotni udeleženci (v izreku sklepa našteti našteti) v odgovor na umik predlagateljičinega predloga podali izjavo, da se z umikom ne strinjajo in predlagali nadaljevanje postopka, kot v skladu s spisovnimi podatki v izpodbijanem sklepu ugotavlja sodišče prve stopnje, in ker lahko v skladu s 24. členom ZNP vsak udeleženec v petnajstih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka, je izpodbijani sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, temu nasprotna pritožba pa neutemeljena. Navedeno velja še toliko bolj upoštevajoč ohranitev solastninske skupnosti udeležencev po vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z 11. členom ZVEtL. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je sodišče prve stopnje delno že odločalo o predlogu predlagateljice v skladu z določbami ZVEtL, ni pravno relevantno, saj bo v nadaljevanju postopka potrebno odločati tako o predlogu sedanjih predlagateljev za razdružitev solastnine (predmetnega stanovanja) kot tudi o predlogu za ustanovitev etažne lastnine pritožnice kot predlagateljice (1).

7. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih zatrjevanih ali uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ni zasledilo, je zato pritožbo pritožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v dejanskem in materialnopravnem pogledu povsem pravilen sklep sodišča prve stopnje.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj ti niso bili uveljavljani.

(1) Dejstvo, da pritožnica sedaj navedena kot nasprotna udeleženka, se očitno nanaša le na postopek razdružitve (delitve stvari v solastnini – stanovanja); v postopku (tem istem postopku) odločanja o njenem predlogu za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča (kumulacija očitno združenih zahtevkov) pritožnica ostaja predlagateljica;