Jedro

Začasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni odredbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki do pravnomočnosti sodbe iz tega spora začasno odvzamejo glasovalne pravice na skupščini družbenikov in se sklep o odvzemu vpiše v sodni register (1. točka izreka) in da se toženi stranki prepovejo vpisi sklepov skupščine z dne 5.3.2004 v sodni register in se ta prepoved vpiše v sodni register (2. točka izreka).

Zoper del sklepa, ki se nanaša na 1. točko predloga za začasno odredbo (1. točko izreka sklepa), je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero je uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da 1. točki predloga za začasno odredbo ugodi, podrejeno, da izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na 1. točko, razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v vsakem primeru pa, da tožencu naloži, da mora tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo zavrnilno odločbo glede 1. točke predloga za izdajo začasne odredbe na ugotovitvi, da varstvo pravic tožnika, ki jih zahteva s predlogom za izdajo začasne odredbe, presega tožbeni zahtevek. Pri tem se je oprlo na določbi 1. odstavka

2. člena ZPP in 7. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje namreč ni navedlo pravnih posledic v zvezi z ugotovitvijo, da izrek predloga za izdajo začasne odredbe ni identičen zahtevku iz tožbe oziroma o tem izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih zaključkov. Sklep s katerim sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, mora biti obrazložen (prvi odstavek 331. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da mora sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navesti razloge glede vseh pravnorelevantnih trditev, česar pa sodišče prve stopnje v konkretni zadevi ni storilo. Nejasno pa je izrazilo stališče, da bi lahko tožnik dosegel varstvo pravic z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve le, če bi se predlog za začasno odredbo in tožbeni zahtevek ujemala oziroma, če bi bila enaka. Začasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terjatve in praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema predlagana regulacijskla začasna odredba začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja (438. člen ZGD) družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni odredbi. Zato je tudi nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba presega tožbeni zahtevek.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti ter mu zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva trditve in predložene dokaze obeh pravdnih strank, ki sta jih podali v postopku zavarovanja nedenarne terjatve s predlagano začasno odredbo in nato po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZGD) presodi ali so izpoljneni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ: - ali je tožnik izkazal za verjetno, da obstajajo razlogi za izključitev toženca iz družbe; in v skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ: - ali obstoji zatrjevana nevarnost, da toženec, če se mu ne odvzamejo glasovalne pravice, na skupščini sam izključi tožnika iz družbe - ali obstoji zatrjevana nevarnost, da toženec na skupščini, če se mu ne odvzamejo glasovalne pravice, izglasuje sklep o razrešitvi tožnika kot direktorja družbe - ali bi tožniku, če sodišče ne izda predlagane začasne odredbe, nastala škoda, ker naj bi zaradi ravnanja toženca družba propadla, toženec pa z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic, ki bi jih brez izdaje začasne odredbe utrpel tožnik.

Pri odgovoru na navedena vprašanja naj upošteva višino glasovalnih pravic pravdnih strank; glede upravljanja in sklica skupščine pa določila ZGD o družbi z omejeno odgovornostjo, razen če pravdni stranki izkažeta, da so določena vprašanja rešena drugače v družbeni pogodbi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu četrtega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.