Jedro

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravnosodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov kot je bilo v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da sta skupaj z ženo lastnika vsak po 32 vrednostnih papirjev. To dejstvo je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe. Sodišče tako ne more upoštevati tožbenega ugovora, da gre za nič vredne delnice, na katere je enostavno pozabil, ker na to nima pravne podlage.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 2123/2013 z dne 5. 12. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja z dne 14. 11. 2013 prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči, zavrne kot neutemeljena (1. točka izreka). Nadalje je odločeno, da prosilec v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe, ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (2. točka izreka). V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, št. P 635/2011, zaradi plačila 65.400 EUR in plačila rente 246,18 EUR. Iz prošnje in gospodinjske evidence izhaja, da je prosilec poročen. V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je navedel, da niti on, niti njegova žena nista lastnika oziroma imetnika vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Iz evidence Centralne klirinške depotne družbe (KDD) izhaja, da sta imetnika vsak 32 vrednostnih papirjev banke B. To pomeni, da je navedel neresnične podatke, kar pa je v nasprotju s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Glede na dano izjavo v prošnji, da so vsi navedeni podatki v vlogi resnični, točni in popolni, gre za zamolčanje relevantnih podatkov (sodba II U 65/2011 z dne 16. 3. 2011). Pri tem ni relevantna vrednost zamolčanega premoženja (sodba II U 446/2010 z dne 2. 2. 2011). Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da podatkov o delnicah Nove KBM ni namerno zamolčal, temveč je zaradi njenega popolnega razvrednotenja ta podatek pozabil navesti. Vrednost ene delnice B. znaša samo 0,10 EUR, torej je vrednost zamolčanega premoženja kot ga naziva tožena stranka, skupaj 2,30 EUR za tožnika in 2,30 EUR za njegovo ženo. Gre za majhne zneske in absurdno odločitev tožene stranke. Tožnik ima pokojnino samo 542 EUR, pokojnina njegove žene pa znaša 369 EUR. Dohodki znašajo tako 455 EUR na odraslega družinskega člana, kar je pod pragom revščine. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v novo odločanje. Predlaga tudi povrnitev priglašenih stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V spornem primeru je tožena stranka zakonito zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. 20. člen ZBPP med drugim določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v navedeni izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni Organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravnosodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov kot je bilo v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da sta skupaj z ženo lastnika vsak po 32 vrednostnih papirjev B. To dejstvo je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe. Sodišče tako ne more upoštevati tožbenega ugovora, da gre za nič vredne delnice, na katere je enostavno pozabil, ker na to nima pravne podlage.

6. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (dalje ZUS-1) zavrnilo.

7. Sodišče je tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.