Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločitev, ali se naj šoloobvezna otroka, ki obiskujeta prvi razred osnovne šole, udeležita višinskih priprav v tujini v trajanju dobrih treh tednov (v tem času je mati v X na službeni poti), gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in posledično terja soglasje obeh staršev oziroma kadar tega ni, nadomestitev soglasja enega od njih terja izdajo sklepa sodišča (četrti odstavek 153. člena DZ).

Začasna odredba (161. člen DZ) je izjemno pravno sredstvo, namenjeno varstvu otroka v primeru, ko je le-ta akutno ogrožen, zaradi česar ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost meritorne odločitve, sprejete po izvedbi vseh potrebnih dokazov, ampak je razmerja med starši in otroki nujno začasno urediti takoj.

Predlagateljica je tista, ki gre na službeno pot, pri tem pa ni za spregledati, da gre že za šoloobvezna otroka, ki lahko brez težav tri tedne preživita brez matere, saj sta nenazadnje zaupana v skupno varstvo tako očetu in materi in odsotnost stika z mamo ne more predstavljati nujnega oziroma ogrožajočega stanja za otroka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero je zahtevala, da se otrokoma dovoli in omogoči, da skupaj s predlagateljico v obdobju od 6. 11. 2025 do vključno 28. 11. 2025 odpotuje na višinske priprave v X (I. točka izreka) in da se na novo določijo stiki, ki bodo nadomestili manjkajoče stike zaradi odsotnosti ml. otrok od 6. 11. do 28. 11. 2025 (II. točka izreka) ter da začasna odredba nadomesti soglasje očeta za odsotnost od pouka v tem obdobju.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in napačno uporabilo 161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ, saj opustitev zdravju koristnih terapij in aktivnosti pri človeku povečuje možnost za takšne in drugačne bolezni in obolenja, kar je nedvomno otrokom v škodo. Otroka imata namreč težave zaradi nedonošenosti in bi jima višinske priprave koristile. Kljub temu, da škoda zaenkrat še ni nastala, je verjetno izkazana, saj opuščanje možnosti za krepitev in izboljšanje zdravja pomeni povečanje možnosti za razvoj bolezni in nastanek poškodb v nadaljnjem razvoju človeka. S tem, ko ni bilo ugodeno začasni odredbi, se otrokoma odvzema možnost krepiti svojo odpornost, izboljšati imunski sistem, s tem jima nedvomno nastaja škoda, saj se lahko obolenja zaradi takšnega ravnanja kasneje še stopnjujejo in lahko vodijo tudi v smrt. Neresen je zaključek sodišča prve stopnje, da predložena medicinska dokumentacija ne izkazuje zdravstvenih težav, saj otroka pogosto obolevata, tako za vnetjem oči, atopijskim dermatitisom, nenazadnje iz dokumentacije zdravnika A. A., specialista družinske medicine z dne 5. 10. 2025 izhaja, da sta tega dne obolela za virusno okužbo, B. B. ima vnetje zunanjega ušesa, kar potrjuje, vsaj s stopnjo verjetnosti, obstoj slabšega imunskega sistema. Otroka sta bila namreč v oktobru 2025 najmanj dvakrat zbolela. Otroka sta zaradi ravnanja sodišča oziroma nasprotnega udeleženca oropana pravice in možnosti izboljšati svoj imunski sistem, izboljšati svoje motorične sposobnosti, okrepiti telo in si zagotoviti boljše razvojne možnosti ter boljše pogoje za nadaljnje življenje. Pri očetu pa tudi ne bo nastala nobena škoda niti otrokoma niti očetu, v kolikor z otrokoma ne bo preživel treh tednov, otrokoma pa se odvzema pravica do neposrednega stika z materjo na katero sta močno navezana. Predlaga, da sodišče druge stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Priglaša stroške.

3.V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica dne 4. 2. 2025 podala predlog, s katerim zahteva, da se spremeni odločitev o varstvu in vzgoji otrok ter stikih, določena s sodno poravnavo, na način, da se otroka dodelita in zaupata njej v izključno varstvo in vzgojo ter določijo stiki z nasprotnim udeležencem.

6.Tekom postopka je dne 20. 10. 2025 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče otrokoma (dvojčka stara 6 let) omogočilo, v obdobju od 6. 11. 2025 do 28. 11. 2025, da skupaj z njo odpotujeta na višinske priprave v X, s čemer se naj nadomesti očetovo soglasje za odsotnost otrok od pouka v tem času, izostali stiki z očetom pa nadomestijo z ustreznimi termini po njuni vrnitvi. Predlagateljica navaja, da bi v tem času otroka lahko opravila več specialističnih pregledov, izvajala bi fizioterapevtske vaje in bivala na nadmorski višini 1.800 metrov, kar je koristno za zdravje, saj spodbuja razvoj rdečih krvničk in s tem pozitivno vpliva na kri, na krepitev imunskega sistema ter na zmogljivost in odpornost. Izostanek navedenih aktivnosti po oceni predlagateljice pomeni ogrožanje otrok, ki sta rojena kot nedonošenčka, zaradi česar imata določene pomanjkljivosti, ki znižujejo kvaliteto njunega življenja in terjajo vsakodnevno aktivnost v smeri krepitve njunega zdravja, počutja in odpornosti ter odpravljanja težav, ki so jima ostale zaradi prezgodnjega rojstva.

7.Sodišče prve stopnje je po obsežnem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo tako predlagateljico kot nasprotna udeleženca, strokovne delavce Centra za socialno delo, pridobilo poročilo pediatrinje otrok in ostalo medicinsko dokumentacijo zaključilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, saj za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je nekaj otroku v korist. Sodišče druge stopnje z obsežnimi zaključki sodišča prve stopnje iz 9. do 11. točke obrazložitve v celoti soglaša in jih v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločitev, ali se naj šoloobvezna otroka, ki obiskujeta prvi razred osnovne šole, udeležita višinskih priprav v tujini v trajanju dobrih treh tednov (v tem času je mati v X na službeni poti), gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in posledično terja soglasje obeh staršev oziroma kadar tega ni, nadomestitev soglasja enega od njih terja izdajo sklepa sodišča (četrti odstavek 153. člena DZ).

9.Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da je začasna odredba (161. člen DZ) izjemno pravno sredstvo, namenjeno varstvu otroka v primeru, ko je le-ta akutno ogrožen, zaradi česar ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost meritorne odločitve, sprejete po izvedbi vseh potrebnih dokazov, ampak je razmerja med starši in otroki nujno začasno urediti takoj. S tem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je neka ureditev otroku v korist. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo, ali jima bo neudeležba na tritedenskih višinskih priprav v X pustila nepopravljivo škodo oz. bo ogroženo njuno zdravje ali celo življenje kot to v pritožbi poudarja predlagateljica.

10.Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo predvsem na medicinsko dokumentacijo osebne pediatrinje izbranih otrok, iz katere izhaja, da sta otroka sicer bila nedonošena, vendar odstopanj v razvoju ni bilo opaženih, nikoli niso bila zaznana pogostejša obolevanja, saj sta bila nazadnje pregledana 3. 6. 2025 zaradi vnetja oči ter 5. 10. 2025 zaradi viroze v ambulanti Zdravstvenega doma (9. točka obrazložitve).

11.Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri obeh otrokih ni podanih posebnih medicinskih razlogov, ki bi bili zanju ogrožajoči in bi opravičevali uporabo predlagane metod zdravljenja v tujini, katere se želi poslužiti predlagateljica, tudi iz razloga, ker je sama takrat v tujini in otroka ne želi pustiti v Sloveniji, kjer sta vključena v osnovno šolo in kjer biva tudi nasprotni udeleženec.

12.Predlagateljica je tista, ki gre na službeno pot, pri tem pa ni za spregledati, da gre že za šoloobvezna otroka, ki lahko brez težav tri tedne preživita brez matere, saj sta nenazadnje zaupana v skupno varstvo tako očetu in materi in odsotnost stika z mamo ne more predstavljati nujnega oziroma ogrožajočega stanja za otroka. Nenazadnje lahko preko telekomunikacijskih sredstev mati z otrokoma komunicira tudi v času njene odsotnosti.

13.Pri tem ni spregledati zaključkov CSD v dani zadevi, da gre pri predlogu za izdajo začasne odredbe za manipulacijo matere, da doseže svoj namen, to je odtujevanje otrok od očeta in izogibanju priporočil CSD, da otroka čas njene odsotnosti preživita pri očetu skladno z veljavnim izvršilnim naslovom. V kolikor otroka dejansko potrebujeta zdravstveno obravnavo, se jima slednja lahko zagotovi tudi na drugačen način (v Republiki Sloveniji) in ne na način, da se otroka v celoti odtrga iz okolja, kjer obiskujeta šolo in kjer imata stike z nasprotnim udeležencem.

14.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v primeru zdravstvene ogroženosti otrok, slednja lahko dobita ustrezno zdravstveno obravnavo v R Sloveniji. S tem sodišče prve stopnje ni poseglo v strokovno področje zdravnikov, ki v obisku višinskih priprav v X sicer vidijo korist za otroka, vendar iz mnenj ne izhaja, da bosta otroka zaradi neizdaje začasne odredbe ogrožena.

15.Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožba predlagateljice, v kateri navaja, da je zdravje otrok v posledici opustitve višinskih priprav v X takšno, da lahko v bodoče ogroža zdravje otrok oziroma vodi celo v njuno smrt, pretirana in neprimerna, saj gre za dva povsem zdrava otroka, ki imata v jesenskem oziroma spomladanskem času različna obolenja značilna za ta letni čas (vnetja ušes, prehlad). V kolikor imata otroka tudi gibalne težave, zaradi tega že sedaj obiskujeta plavalne tečaje oziroma lahko obiskujeta tudi specialiste v Republiki Sloveniji in zaradi tega tudi po oceni sodišča druge stopnje ne potrebujeta tritedenskega bivanja na višinskih pripravah v X, vsaj ne tako nujno, da bi bilo potrebno o tem odločiti z začasno odredbo.

16.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku- ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

17.Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

Zveza: