Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pogodba o življenjskem zavarovanju ni darilna pogodba, le določbe o preklicu darila se uporabljajo za preklic določitve upravičenca. Še vedno pa ima pooblastilo za preklic - glede na kogentno določbo 983. člena OZ - izključno zavarovalec.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se Zavarovalnici A., d. d., do pravnomočnega končanja predmetnega postopka oz. še 30 dni po njegovi pravnomočnosti prepovedalo, da toženki, ki jo je zavarovalec B. B. določil kot upravičenko za primer smrti, oz. komur koli drugemu po njenem nalogu, izplača zavarovalnino v znesku 25.000 EUR (I. točka izreka).
2.Tožnika odločitve sodišča ne sprejemata in zoper njo vlagata pravočasno pritožbo. V njej uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep spremeni in ugodi predlagani začasni odredbi. Podrejeno predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata stroške pritožbenega postopka.
3.Pritožnika zatrjujeta, da je bilo upravičenje določeno kot darilo za primer smrti zakoncu (toženki); pokojni pa je pred smrtjo to darilo preklical. Razlog je bila toženkina huda nehvaležnost in ogroženo zavarovalčevo preživljanje. Zakonska zveza s toženko je razpadla; toženka je bila zelo razsipna in je denar porabljala za svoje užitke ter nakupe prepovedanih substanc. Prihajalo je tudi do fizičnih obračunov. Pokojni B. B. je bil zadolžen. Z dedovanjem so prešla na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika; tudi uveljavljanje pravice do preklica darila. V primeru preklica darila je upravičenje brez pravnega učinka. Na podlagi zakona pa zavarovalna vsota pripada premoženju zavarovalca. Ta je pokojni, zato preide zavarovalna vsota z drugimi njegovimi pravicami na njegove dediče. V primeru, da v sami zavarovalni pogodbi ni določenega upravičenca, je treba v zapuščinskem postopku predlagati izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. S predlagano začasno odredbo sta poskušala do pravnomočnosti postopka preprečiti izplačilo toženki. Sodišče prve stopnje se je po nepotrebnem ukvarjalo z materialnimi predpisi v zvezi z zavarovalno pogodbo. V obravnavani zadevi je treba uporabiti določbe v zvezi z institutom preklica darila in vračanja daril.
4.Pritožba je bila vročena v odgovor toženki. Ta se je nanjo odzvala. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Tožnika s tožbo zahtevata preklic darila, vsebovanega v točki 14 spremembe police življenjskega zavarovanja št. 21006301 Zavarovalnica A., d. d., z 18. 5. 2023, s katero je zavarovalec B. B. kot upravičenko za primer smrti določil toženko. Skupaj s tožbo sta vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se Zavarovalnici A., d. d., prepovedalo do pravnomočno končanega postopka izplačati toženki oz. komur koli drugemu po njenem nalogu zavarovalnino v znesku 25.000 EUR.
7.Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo, saj ni izkazan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve. Po 1. odstavku 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je mogoče zavarovati nedenarno terjatev, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
8.Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno, da terjatev tožnikov v tej fazi postopka ni verjetno izkazana. Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna. Zavarovalna pogodba o življenjskem zavarovanju za primer smrti je bila veljavno sklenjena. Gre za pogodbo v korist tretjega - kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje - pri kateri je določitev upravičenca strogo osebna pravica zavarovalca. Zavarovalec lahko s pogodbo o življenjskem zavarovanju ali s kakršnim koli poznejšim pravnim poslom določi osebo, ki bo imela pravice iz pogodbe. Po sklenitvi zavarovalne pogodbe so možne spremembe glede upravičenca za primer smrti zavarovalca. Vendar pa lahko pogodbeno določilo glede upravičenca naknadno prekliče izključno zavarovalec, ne pa njegovi dediči ali upniki. Gre za pravico, ki je strogo osebne narave in pripada izključno zavarovalcu (983. člen OZ).
9.Pritožbene navedbe, da je pokojni B. B. darilo preklical, predstavljajo pritožbeno novoto. V predlogu za izdajo začasne odredbe oz. v tožbeni naraciji sta tožnika zatrjevala le njegovo željo po preklicu darila. Preklic določila o koristi je možen le v izjemnih primerih, določenih v 3. odstavku 983. člena OZ, in sicer v primeru stiske zavarovalca, pozneje rojenih otrok ali zaradi hude nehvaležnosti upravičenca.
10.Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve pojasnilo razloge, ki utemeljujejo sklep, da ni podana verjetnost obstoja terjatve. Pritožbeno sodišče jim v celoti pritrjuje. Pravilno je tudi razlogovanje v 11. točki obrazložitve, da pogodba o življenjskem zavarovanju ni darilna pogodba, le določbe o preklicu darila se uporabljajo za preklic določitve upravičenca. Še vedno pa ima pooblastilo za preklic - glede na kogentno določbo 983. člena OZ - izključno zavarovalec. Sodišče je pravilno upoštevalo materialnopravne določbe OZ iz 983. in 984. člena. Stranka pogodbe je zavarovalec (promisar) in ne njegovi dediči/upniki. Razmerje med njim in upravičencem, kakor tudi o dospelosti pogodbe in nastopu izpolnitvene faze določa zakon. Zavarovalec kljub razvezi zakonske zveze zavarovalne pogodbe ni spremenil oz. preklical pogodbenega določila o določitvi konkretno imenovane upravičenke. To pa narekuje sprejem odločitve, kot izhaja iz dispozitiva izpodbijanega sklepa.
11.Glede na pojasnjeno pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), saj tudi ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).
12.Stroški zavarovanja med pravdo so del pravdnih stroškov, zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.
Zveza:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 983, 983/3, 984
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.