Jedro

Toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil.

Izrek

I. Zadevi I U 1974/2018 in I U 1999/2018 se združita zaradi skupnega obravnavanja in odločanja in se zadeva v nadaljevanju vodi pod opr. št. I U 1974/2018. II. Tožbama se ugodi tako, da se odločbi Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33110-2081/2011/50 z dne 3. 7. 2018 in 33114-94/2011/44 z dne 5. 6. 2018 odpravita in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe in sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijanima odločbama, izdanima na podlagi tretjega odstavka 127. a) člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 (Uradni list RS št. 28/11 in naslednji, v nadaljevanju Uredba) odločila, da je tožnik kršil obveznosti, prevzete iz naslova ukrepov 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev in 112: Pomoč mladim prevzemnikov kmetij (1. točki izrekov), zaradi česar je v roku 30 dni od vročitve te odločbe na tam naveden račun dolžan vrniti sredstva v višini 15.173,31 EUR in 1.120,00 EUR, sicer se začnejo obračunavati zakonite zamudne obresti (2., 3. in 4.točki izreka). Odločila je še, da pritožba zoper odločbi ne zadrži njune izvršitve (5. točki izreka) in ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali (6. točki izreka). Tako kot v prvem postopku je tožniku očitala neoddajo poročila o doseganju ciljev preko spletne aplikacije "Program razvoja podeželja - izplačila/poročila za leto 2015" in posledično neizpolnitev obveznosti poročanja 5 obračunskih let od izplačila, kar določa Uredba (9. točka prvega odstavka 23. člena). Agencija zato v skladu s tretjim odstavkom 127. a) člena Uredbe zahteva vrnitev 5 % izplačanih sredstev.

2. Iz obrazložitve odločb izhaja, da je Agencija o zadevi enkrat že odločila, enako kot z izpodbijanima odločbama, vendar je naslovno sodišče s sodbama I U 990/2017 z dne 14. 12. 2017 in I U 462/2017 z dne 14. 12. 2017 odpravilo njeni prejšnji odločbi z napotilom, da mora v ponovnem postopku preveriti, ali je bil poziv tožniku na obveznost poročanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti tako jasen, da je lahko tožnik nedvoumno vedel, na kateri javni razpis se nanaša in kaj je njegova dolžnost. Sodišče pa je Agenciji tudi naložilo, da mora preveriti tožnikove navedbe, da je poročilo pravočasno oddal preko kmetijsko svetovalne službe, kjer mu je svetovalec zahtevane podatke vnesel v ustrezno aplikacijo, pri čemer pa se je zapletlo zgolj pri vnosu datuma oddaje vloge, saj ga ni bilo mogoče vnesti. Kmetijski svetovalec je zato po telefonskem razgovoru s predstavnikom Agencije poročilo oddal brez navedbe datuma izpolnitve. Dobil naj bi namreč zagotovilo, da bo taka oddaja vloge izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Sodišče je menilo, da če bi bile navedene tožnikove navedbe resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati neizpolnitve obveznosti poročanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti in mu naložiti vrnitve 5 % izplačanih sredstev.

3. Agencija je v ponovnem postopku pojasnila, da je bil tožnik sicer dolžan oddati letno poročilo o doseganju ciljev za leto 2015 za ukrep 121 in ukrep 112, za vsakega posebej. Ker pa so podatki za poročanje v obeh zadevah isti in se navezujejo na poročanje za celotno kmetijsko gospodarstvo, v kateri sta zajeti obe naložbi, bi tožniku lahko upoštevala oddajo le enega poročila za oddajo navedenega ukrepa. Zato je toženka preverila še tožnikove navedbe glede nemožnosti oddaje poročila. Iz vpogleda v spletno aplikacijo je razvidno, da je tožnik dne 4. 5. 2016 ob 13:48:42 vnesel poročilo o ukrepu 112, vendar ga ni oddal. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da poročila ni mogel oddati, je Agencija preverila delovanje aplikacije za vnos poročila. Iz računalniških izpiskov je razvidno, da je v času, ko je svetovalec vnašal poročilo, aplikacija normalno delovala in da so ostali vlagatelji lahko oddali poročilo. Poleg tega je opravila telefonski razgovor z gospo A.A. (zaposleno na Agenciji), ki je povedala, da se je s tožnikovim kmetijskim svetovalcem pogovarjala šele po izdani odločbi z dne 22. 8. 2016. Povedala mu je, da s to zadevo ni imela nič. Poudarja tudi, da bi lahko tožnik sam preveril, ali je poročilo oddano ali ne, poleg tega bi lahko sporočil težavo po elektronski pošti. Agencija je preverila ali je tožnik oz. svetovalec na e-naslov posredoval elektronsko pošto v zvezi z nedelovanjem aplikacije pri oddaji poročila, vendar je bilo ugotovljeno, da ba navedeni naslov v zvezi s to zadevo ni bilo poslane nobene elektronske pošte. Na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka Agencija zaključuje, da tožnik ni oddal letnega poročila o doseganju ciljev za leto 2015 in ni dokazal, da za neoddajo poročila ni odgovoren.

4. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbi zoper navedeni odločbi.

5. Tožnik se s takšnima odločitvama ne strinja in v tožbah ponovno izpostavlja, da je poročilo oddal pravočasno, zapletlo se je le pri datumu vnosa poročila, saj ga ni bilo mogoče vnesti.

6. Meni, da ugotovitev Agencije ni mogoče sprejeti, saj sama potrjuje datum in uro vnosa, hkrati pa trdi, da je aplikacija delovala normalno. Sprašuje se, kdo bi opravil samo del naloge in nedokončno zaključil vnosa poročila, če je aplikacija res delovala. Ponovno zatrjuje, da je njegov svetovalec poklical na Agencijo, kjer so mu zagotovili, da bo datum vnesen naknadno. To pomeni, da je deloval z običajno skrbnostjo in naredil vse, da bi vse svoje obveznosti izpolnil in da napake pri delovanju aplikacije ne smejo iti v breme stranke, ki je dolžna poročati na predpisan način.

7. Zato meni, da je upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje in predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani odločbi odpravi ter ugotovi, da tožnik ni dolžan vrniti zahtevanih sredstev oziroma podrejeno, naj odločbi odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločitev Agenciji z navodilom, da pogoji za zahtevo po vračilu sredstev niso izpolnjeni. V obeh primerih naj sodišče Agenciji naloži povrnitev vseh stroškov postopka v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da tožnik ni izkazal, da bi bilo poročilo posredovano skladno z zahtevami iz odločb o odobritvi sredstev in drugih predpisov.

K I. točki izreka:

9. Sodišče lahko s sklepom združi v skupno obravnavo in odločanje več odprtih postopkov o istem predmetu, ki se vodijo pri oddelku sodišča (1. odstavek 42. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker sta tožbi v postopkih, navedenih v 1. točki izreka, vloženi zoper upravna akta, izdana na isti pravni podlagi, in se nanašata na isto dejansko stanje, je sodišče zadevi združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.

10. V skladu z določbo 1. odstavka 249. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 in naslednji; v nadaljevanju SR), po kateri se spisi združijo tako, da se kasnejši spis vloži v prejšnjega, je sodišče odločilo, da se združena zadeva vodi naprej pod starejšo opravilno številko I U 1974/2018. K II. točki izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Sodišče uvodoma ugotavlja, da sta izpodbijani odločbi izdani v ponovljenem postopku, po tem, ko je naslovno sodišče odpravilo prejšnji odločbi prvostopenjskega organa, ker iz njiju ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil tožnik nedvoumno pozvan na izpolnitev obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena Uredbe, in ker ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje glede tožnikovih navedb o pravočasni oddaji vloge.

13. Tožnik glede poziva, za katerega ni sporno, da ga je prejel, navaja, da iz njega ni bilo razvidno, na kateri javni razpis se nanaša. (tožnik je namreč pridobil sredstva na podlagi več razpisov) in kaj je njegova dolžnost. Sodišče je v sodbah poudarilo, da tega tožnikovega ugovora, ki pa bi bil lahko za odločitev v zadevi bistven, kar je pojasnilo v sodbah I U 462/2017 in I U 990/2017 z dne 14. 12. 2017, ne more preveriti, ker se poziva nista nahajala v upravnih spisih, zato je sprejelo tožnikove navedbe glede njune nejasnosti.

14. Toženka je v izpodbijanih odločbah navedla, da je bil tožnik dolžan oddati letni poročilo o doseganju ciljev za leto 2015 za oba obravnavana razpisa, in sicer za ukrep 121 in 112. Ker pa so podatki za poročanje v obeh zadevah isti in se navezujejo na poročanje za celotno kmetijsko gospodarstvo, v kateri sta zajeti obe naložbi, bi lahko upoštevala oddajo samo enega poročila za oba ukrepa. S tem se je toženka postavila na stališče, da bi tožnik sicer moral za oba ukrepa oddati ločena poročila, glede na navedene okoliščine pa bi zadostovalo, če bi oddal pravočasno tudi samo eno poročilo. Zato dejstvo, ki je bilo sporno v prejšnjem odločanju, to je, ali je iz pozivov bilo jasno razvidno, na kateri javni razpis se nanašata in kaj je tožnikova dolžnost (dvakratno poročanje istih podatkov za vsak razpis posebej), niti ni več pomembno za odločitev.

15. Sporne ostajajo še okoliščine v zvezi z oddajo poročila. Sodišče je že v prejšnjih sodbah presodilo, da če bi bile resnične tožnikove navedbe, da je 4. 5. 2016, torej v roku, določenem v pozivu, poročilo oddal preko kmetijsko svetovalne službe, kjer naj bi svetovalec zahtevane podatke vnesel v ustrezno aplikacijo, pri čemer naj bi se zapletlo zgolj pri vnosu datuma oddaje vloge, saj naj ga ne bi bilo mogoče vnesti, svetovalcu pa naj bi bilo po telefonu s strani toženke zagotovljeno, da bo datum oddaje naknadno ročno vpisan, tožniku ne bi bilo mogoče očitati, da po prejemu pozivov ni ravnal z običajno skrbnostjo in naredil vse, da se obveznost izpolni na pravilen način. Glede navedenih odločilnih dejstev odločba ni imela razlogov.

16. Po presoji sodišča pa toženka tudi v ponovnem postopku ugotovljene kršitve ni odpravila.

17. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Agencija po napotilu sodišča v ponovnem postopku dala tožniku možnost, da predloži ustrezne dokaze, s katerimi bo izkazal resničnost svojih navedb, kot na primer ime in priimek svetovalca, ki je vnašal poročilo, svetovalno službo, datum vnosa poročila, ime in priimek uradne sebe iz Agencije, s katero naj bi potekal pogovor in podobno. Tožnik je med drugim sporočil, da je poročilo oddajal kmetijski svetovalec B.B., zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, ki naj bi po tem, ko naj ne bi mogel vnesti datuma poročila, o tem govoril z zaposleno na Agenciji go. A.A., ki naj bi mu zagotovila, da so podatke in vloge prejeli, postopek oddaje pa bodo dopolnili oni s tem, da bodo sami ročno vnesli datum.

18. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Agencija po vpogledu v spletno aplikacijo ugotovila, da je tožnik (svetovalec) 4. 5. 2016 ob 13:48:42 uri pri ukrepu 112 vnesel poročilo, vendar ga ni uspešno oddal. 19. Ta ugotovitev Agencije se v celoti sklada s tožnikovim opisom dejanskega stanja, zato sodišče šteje za nesporno, da je kmetijski svetovalec za tožnika pri ukrepu 112 dne 4. 5. 2016, torej v roku iz poziva, v spletno aplikacijo vnesel zahtevano poročilo, ni pa ga oddal na način, kot to določajo Uporabniška navodila za elektronski vnos poročil (ni kliknil gumba „Oddaj poročilo“).

20. Glede na navedbe Agencije, da je bilo poročilo pravočasno vneseno, iz česar izhaja, da je imela Agencija v vsebino poročila tudi vpogled, se toženka ni opredelila do vprašanja, ki je v zadevi bistveno, zakaj takšna, sicer v smislu uporabniškega navodila pomanjkljiva oddaja, ne pomeni izpolnitve obveznosti oddaje poročila v zvezi z obveznostjo, ki izhaja iz 9. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe.

21. Poleg tega se Agencija tudi ni opredelila do pomena oddaje poročila preko Kmetijsko svetovalne službe. Agencija se je prejšnjem postopku izrekla glede pomena oddaje poročila preko računovodskega servisa, za kar v obravnavnem primeru ni šlo. V obravnavnem primeru je tožnik svojo obveznost izpolnjeval preko kmetijsko svetovalne službe, ki je javna služba, delno financirana iz proračuna Republike Slovenije (druga alineja prvega odstavka 116. člena ZKme-1), katere ena temeljnih nalog je svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike (tretja alineja 123. člena ZKme-1). Za vnos poročila kmetijski svetovalec, zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, niti ni potreboval tožnikovega pooblastila (1.2. točka uporabniških navodil). Povedano drugače, toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil. 22. Poleg tega pa se sodišče tudi ne strinja s presojo toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožnik ni izkazal, da spletna aplikacija v času vnosa poročila ni delovala.

23. Toženka je tožnikove navedbe glede nedelovanja aplikacije zavrnila z navedbo, da je preverila delovanje aplikacije in ugotovila, da je navedenega dne ob navedeni uri delovala pravilno, opravila pa je tudi telefonski razgovor z go. A.A.. Navedena je povedala, da je z omenjenim svetovalcem glede tožnikove zadeve govorila šele po izdani odločbi z dne 22. 8. 2016. 24. Glede na tožnikov odgovor na opredelitev do navedb ge. A.A., da svetovalec kasneje ni mogel zagotovo trditi, da je spornega dne govoril prav z go. A.A., saj je od takrat minilo že veliko časa, bi morala Agencija za pravilno ugotovitev dejanskega stanja glede delovanja aplikacija zaslišati vsaj še kmetijskega svetovalca B.B., ki ga je tožnik imensko navedel v svoji vlogi. Opredeliti pa bi se morala, tudi, zakaj šteje za neresnične tožnikove navedbe glede nedelovanja aplikacije.

25. Iz podatkov, ki izhajajo iz izpodbijanih odločb, in iz podatkov v upravnih spisih po presoji sodišča obstaja velika verjetnost resničnosti tožnikovih navedb glede motenj v aplikaciji oz. drugih ovire ob oddaji vloge. Ni namreč logično, da bi se tožnik 4. 5. 2016 oglasil pri kmetijskem svetovalcu, ki bi mu v spletno aplikacijo vnesel vse podatke, ki morajo biti vneseni, z drugim namenom, kot je ta, da uspešno odda podatke, ob tem, da je bil tožnik s pozivom opozorjen na posledice njihove neoddaje (vračilo 5% prejetih sredstev). Še posebej glede na ugotovitev drugostopenjskega organa, da je tožnik v preteklih letih redno izpolnjeval navedeno obveznost. Kot rečeno, vse navedeno kaže na veliko verjetnost resničnosti tožnikovih navedb glede okoliščin ob oddaji vloge. Iz upravnih spisov tudi izhaja (dokument z dne 2. 9. 2016), da je C.C. poklical kmetijskega svetovalca B.B., ki je potrdil tožnikove navedbe glede nedelovanja aplikacije in klica na Agencijo, pri čemer se ni več spomnil, ali je govoril z moškim ali z žensko.

26. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravna akta odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K III. točki izreka:

27. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel odvetnika, se mu na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 2 x 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006). Plačana sodna taksa za postopek v višini 2 x 148 EUR bo vrnjena tožniku po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).