Jedro

Tožena stranka je tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge, kar je tožnik tudi storil, ne da bi priložil dokazila pristojnih organov s Kosova, kar pa je ustrezno pojasnil. Sodišče zato ugotavlja tudi, da je tožena stranka imela na razpolago dovolj podatkov za ugotavljanje tožnikovega materialnega položaja, saj ji tudi prvi odstavek 33. člena ZBPP daje pooblastilo, da zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma podatke o nasprotni stranki iz drugega odstavka prejšnjega člena, kadar in če je to potrebno za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Razen tega tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev ustreznih dokazil glede njegovega premoženja na Kosovu, ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 348/2020 z dne 7. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek v prekrškovni zadevi Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije RS št. 7106-9504/2020 in je k prošnji priložil tudi izdano prekrškovno odločbo. Po vložitvi prošnje je bil pozvan, da v roku osmih dni posreduje podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na Kosovu ter o tem posreduje potrdilo pristojnega organa na Kosovu. V odgovoru na poziv je navedel, da na Kosovu nima nobenega premoženja in da potrdil o tem od organa na Kosovu ne more dobiti, ker jih lahko dobi samo lastnik premoženja. Navedel je tudi, da družinskih članov nima. Tožena stranka je na podlagi navedenega ugotovila, da tožnik svoje prošnje ni ustrezno dopolnil, saj ni predložil ustreznih dokazil pristojnih organov na Kosovu in je zato njegova prošnja nesposobna za vsebinsko obravnavanje. Tožena stranka namreč ne more v celoti ugotoviti materialnega pogoja iz 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki je določen kot eden izmed dveh kumulativno določenih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato je, v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), tožnikovo vlogo s sklepom zavrgla.

2. Tožnik zoper navedeni sklep vlaga tožbo. Navaja, da je stališče tožene stranke o tem, da ni izkazal svojega premoženjskega stanja v tujini, nepravilno. V dopolnitvi svoje prošnje je namreč podal odgovore na vsa vprašanja, ki so se nanašala na njegovo premoženjsko stanje na Kosovem in pri tem navedel, da na Kosovem nima nobenega premoženja ter da potrdila o tem, da premoženja nima, ne more pridobiti, ker pristojni organi na Kosovem izdajajo potrdilo le tistim osebam, ki so lastniki nepremičnin. Iz dopolnitve prošnje je tako ugotoviti, da je posredoval vse podatke, ki jih je od njega zahtevala tožena stranka, torej o lastništvu motornih vozil in o lastništvu nepremičnin na Kosovem, kot tudi, da družinskih članov nima, kar je navedel že v sami prošnji. Tožena stranka bi lahko zato brez težav ugotovila njegov materialni položaj. Razen tega se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, pri čemer pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi podatke iz vseh uradnih evidenc državnih organov, s tem, da se za pridobivanje podatkov za tujce za namene ugotovitve njihovega premoženjskega stanja uporabijo tudi določbe mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Tožena stranka ni ugotavljala, ali je bila med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo sklenjena kakšna mednarodna pogodba, ki bi predstavljala podlago za preverjanje podatkov o premoženjskem stanju prosilca na Kosovem, kar bi morala storiti pred izdajo izpodbijane odločbe. Tožena stranka je tudi kršila pravila postopka s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih. V kolikor bi tožnik imel možnost izjave glede spornih dejstev, bi se lahko razjasnile navedbe o navedenih dejstvih, ki jih tožnik tako lahko izpostavlja šele sedaj v tožbi. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč v prekrškovni zadevi zavrže. 6. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrgla na podlagi ocene, da je njegova vloga nepopolna in je zato ni mogoče vsebinsko obravnavati. Pri svoji odločitvi se je oprla na drugi odstavek 67. člena ZUP in na ugotovitev, da tožnik prošnje za brezplačno pravno pomoč ni dopolnil tako kot je bil pozvan, da to stori. Tožnik pa v tožbi navaja, da je toženi stranki posredoval vse podatke v zvezi s premoženjskem stanjem na Kosovu in pri tem poudaril, da na Kosovu motornih vozil in nepremičnin nima ter da je pojasnil, da pristojni organi na Kosovu o nelastništvu nepremičnin potrdil ne izdajajo, saj jih izdajajo samo lastnikom nepremičnin. Navedel je tudi, da družinskih članov nima.

7. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). Kako organ postopa z nepopolno vlogo, je določeno v 67. členu ZUP. Sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru tožena stranka tako tudi ravnala. Tožnika je pozvala na dopolnitev njegove vloge, kar je tožnik tudi storil, ne da bi priložil dokazila pristojnih organov s Kosova, kar pa je ustrezno pojasnil. Sodišče zato ugotavlja tudi, da je tožena stranka imela na razpolago dovolj podatkov za ugotavljanje tožnikovega materialnega položaja, saj ji tudi prvi odstavek 33. člena ZBPP daje pooblastilo, da zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma podatke o nasprotni stranki iz drugega odstavka prejšnjega člena, kadar in če je to potrebno za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Razen tega tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev ustreznih dokazil glede njegovega premoženja na Kosovu, ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP. Po tretjem odstavku 140. člena ZUP pa organ, če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, samo zaradi tega zahteve ne sme zavreči, temveč mora postopek nadaljevati. Iz tega izhaja, da tožena stranka tožnikove vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini. To pa pomeni, da tožena stranka v konkretnem primeru ni imela podlage za zavrženje tožnikove vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP.

8. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je tožnik smiselno predlagal tudi, da sodišče opravi glavno obravnavo, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo, temveč je odločilo na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka, je sodišče presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek, glede na to, da je bilo o zadevi odločeno na seji senata in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in ni zavezanec za DDV.