Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sprožitev postopka za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe za izterjavo sodnih penalov, ker dolžnik ni odstranil predmetov, kar je bil dolžan po sodni odločbi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe opr. št. I 40/98, dovoljene s sklepom z dne 29.9.1998. Dolžniku je naložilo, da mora plačati nadaljnjih 19.500,00 SIT izvršilnih stroškov.
Proti sklepu se je pritožil dolžnik. Izpodbija ga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da lahko sodišče, poleg primerov iz točke 1 do 8 člena 71 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na predlog dolžnika odloži izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. V konkretni zadevi je takšen posebno upravičeni razlog dolžnikov predlog za sodno ureditev meje. V tem postopku se bo ugotovilo, da upnik ni lastnik zemljišča na katerem ima dolžnik postavljene svoje stvari, ki bi jih moral odstraniti, ampak je lastnik sosednega zemljišča, ki meji na dolžnikovo zemljišče. Na tem sosednjem zemljišču pa dolžnik nima svojih stvari.
Zmotna je tudi ugotovitev, da dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka nenadomestljive škode. Znesek 755.000,00 SIT je znesek, ki za dolžnika kot upokojenca pomeni veliko premoženje in če bo to moral upniku plačati, bo ogroženo njegovo življenje, po drugi strani pa vrnitve zneska od upnika, v primeru, da bi v mejnem sporu uspel, ne bo mogel zahtevati. Odločba o sodni določitvi meje bo namreč veljala od pravnomočnosti dalje in ne za nazaj in zato dolžnik v nobenem primeru ne bo mogel izterjati vrnitve plačanih penalov, čeprav se bo v mejnem sporu izkazalo, da sporno zemljišče ni upnikovo in da so bili v posledici tega sodni penali določeni nepravilno in neupravičeno. S tem bi mu nastala nenadomestljiva škoda, ki jo ni mogoče sanirati. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlogu za odlog izvršbe ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnik ne uveljavlja takšnih razlogov, ki bi pogojevali odlog izvršbe po 71. členu ZIZ. Sprožitev mejnega spora namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni okoliščina, ki bi bodisi po 1. ali 2. odstavku citiranega 71. člena ZIZ bila razlog za odlog izvršbe. Sama določitev meje med parcelama upnika in dolžnika kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, bo namreč veljala od pravnomočnosti dalje in ne za nazaj in na veljavnost izvršilnega naslova ne bo imela direktnega vpliva. Dokler bo ta obstajal, pa tudi sodni postopek za določitev meje in tudi morebiten ugoden rezultat le-tega, za dolžnika sam po sebi ne bo spremenil situacije. Zato v konkretnem primeru postopek za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog, ki bi dopuščal odložitev izvršbe v smislu 71. člena ZIZ. Ne glede na to, pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, ki je predpogoj za odložitev izvršbe. Znesek, ki ga je kot kazen dolžan plačati, ker ni izpolnil naloženih obveznosti, ne more pomeniti znatnejše škode v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ.
Bojazen, da bi v primeru uspeha ne mogel izterjati vrnitve plačanih penalov iz razlogov kot jih sam navaja pa še dodatno potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru dolžnik ne uveljavlja posebno upravičenega razloga, zaradi katerega bi bilo izvršbo odložiti. Pritožba dolžnika je glede na vse navedeno neutemeljna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.
Dolžnik bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni bil uspešan in ne gre za stroške, ki bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil v smislu 6. odstavka 38. člena ZIZ. Odločitev o tem je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.