Jedro

Zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar vzpostavitev lastninske pravice v korist oseb, ki v času podržavljanja niso bile lastniki podržavljenega stavbnega zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep, s katerim je upravni organ prve stopnje zavrgel zahtevo tožnikov za vzpostavitev lastninske pravice na podržavljanem stavbnem zemljišču - parc. št. 355/6. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da sta navedeno parcelo tožnika pridobila od občine ... na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 19.6.1979 kot nadomestilo za parcelo št. 326/16. Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču pa je po določbi 31. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) možna le v korist denacionalizacijskega upravičenca, to je prejšnjega lastnika podržavljenega zemljišča (1. odstavek 9. člena v zvezi s 3., 4. in 5. členom citiranega zakona). Na podlagi določbe 31. člena in tudi drugih določb zakona o denacionalizaciji pa ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču v korist oseb, ki so pravico uporabe na tej nepremičnini pridobile na podlagi pravnega posla. Lastninjenje stavbnih zemljišč, ki ne bodo olastninjena po zakonu o denacionalizaciji, bo urejal drugi zakon. Ker zakon o denacionalizaciji lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe osebe, ki niso upravičenci v smislu tega zakona, ni uredil kot upravno stvar, tožena stranka ugotavlja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in v zakonu utemeljena, čeprav je oprta na napačne določbe procesnega zakona (na določbo 2. odstavka 125. člena, namesto na 3. in 4. odstavek 66. člena zakona o splošnem upravnem postopku).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ni zadovoljna z izpodbijano odločbo iz razlogov, ki jih je navedla že v pritožbi. Dodatno še navaja, da je napačna ugotovitev tožene stranke, da je sporno parcelo št. 355/6 pridobila s kupoprodajno pogodbo z dne 19.6.1979. Sporno parcelo so oče tožnikov in druge osebe pridobili z menjalno pogodbo za razlaščeni zazidani parceli št. 326/11 in 326/16, vl. št. 776, na kar kaže tudi zapis pogodbe, "da ta pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi". Vsebina te pogodbe predstavlja dokaz, da sta tožnika denacionalizacijska upravičenca. Zato je izpodbijana odločba nezakonita, njeni razlogi pa nesprejemljivi in tudi sicer v nasprotju z zakonom o denacionalizaciji. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je, po mnenju sodišča, tožena stranka na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbe zakona o denacionalizaciji ter je za svojo odločitev v izpodbijani odločbi tudi dala popolne in pravilne razloge. Ker sodišče s temi razlogi soglaša, jih ne ponavlja. Tem razlogom v zvezi s tožbenimi navedbami sodišče še dodaja: V tem upravnem sporu je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe povsem irelevantno vprašanje pravne narave pogodbe iz leta 1979, to je ali je navedeno pogodbo glede na njeno vsebino šteti za kupoprodajno ali menjalno pogodbo. Odločilnega pomena je namreč le ugotovitev v izpodbijani odločbi - ki jo tožnika tudi v tožbi ne izpodbijata - da tožnika nista bila lastnika sporne parcele št. 355/6 v času njenega podržavljenja, temveč sta (oziroma njuni pravni predniki) pravico uporabe na tej nepremičnini pridobila na podlagi pravnega posla (s pogodbo iz leta 1979). Zato po zakonu o denacionalizaciji tožnika nista denacionalizacijska upravičenca glede uveljavljanega zahtevka po 31. členu navedenega zakona.

Ker iz navedenih razlogov po presoji sodišča izpodbijana odločba ni nezakonita, tožnika s tožbo nista mogla uspeti. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ta zakon je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).