Jedro

Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da po določbah člena 142 v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno, ob upoštevanju zakonske domneve, da je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z zahtevkom tožnika, četudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke (pri vročanju po pošti). Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP je nekako sankcionirano morebitno izmikanje naslovnikov pri sprejemanju sodnih pisanj, glede na učinkovanje že navedene domneve. Vendar pa je zato bistvenega pomena, da se vročitev tožbe oziroma pisanj opravi na pravilni naslov bodisi prebivališča tožene stranke ali delovnega mesta te stranke, saj se v skladu s členom 139 ZPP vročitev opravi v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Člen 143 ZPP tudi določa, da v bistvu določila o fikciji vročitve ne pridejo v poštev, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, ter da mu osebe navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V danem primeru vročevalec niti ni poskušal tožbe vročiti komu od družinskih članov toženke, kot je to bil primer v zvezi z vročitvijo izpodbijane zamudne sodbe, ko je pošiljko sprejel oče toženke in očitno nato to tudi posredoval toženki naprej.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, potem, ko je ugotovilo, da toženka, kateri je bila vročitev tožbe opravljena po pravilih o fikciji vročitve, na tožbo ni odgovorila. Ko je štelo, da je bila tako opravljena vročitev tožbe toženki pravilna in da tudi ni pomislekov glede sklepčnosti uveljavljanega tožbenega zahtevka, je ocenilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe v smislu prvega odstavka člena 318 Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Tožena stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje z odgovorom na tožbo, podrejeno pa pritožbo zoper zamudno sodbo. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje odločilo s svojim sklepom z dne 09.09.2008 tako, da ga je zavrglo in je postala ta odločitev pravnomočna dne 10.10.2008. Glede na to je treba navedeno vlogo toženke obravnavati kot pritožbo zoper zamudno sodbo. V pritožbi najprej ugovarja, da ji tožba ni bila pravilno vročena, saj je bila vročitev opravljena na naslov prebivališča, s katerega se je toženka preselila že pred vložitvijo obravnavane tožbe in to izhaja iz podatkov o stalnem prebivališču toženke. Na naslovu, na katerega ji je sodišče prve stopnje vročilo tožbo, tudi ni kot samostojni podjetnik nikoli imela prijavljene svoje poslovne dejavnosti. Toženka zato predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje v kontradiktornem postopku, saj je po prejemu zamudne sodbe toženka že tudi podala odgovor na tožbo.

V vloženem pritožbenem odgovoru tožeča stranka oporeka navedbam toženke v njeni pritožbi in se zavzema za zavrnitev te kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kot to izhaja iz obrazložitve napadene zamudne sodbe imelo v vidu vse potrebne predpostavke za izdajo zamudne sodbe kot so določene v prvem odstavku člena 318 ZPP, vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča posebne okoliščine obravnavanega primera kažejo, da v fazi vročanja tožbe toženki v odgovor (kar je prva potrebna bistvena predpostavka za možno izdajo zamudne sodbe), to ni bilo izvedeno tako, da bi bilo mogoče opravljeno vročitev šteti kot pravilno.

Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da po določbah člena 142 v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno, ob upoštevanju zakonske domneve, da je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z zahtevkom tožnika, četudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke (pri vročanju po pošti). Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP je nekako sankcionirano morebitno izmikanje naslovnikov pri sprejemanju sodnih pisanj, glede na učinkovanje že navedene domneve. Vendar pa je zato bistvenega pomena, da se vročitev tožbe oziroma pisanj opravi na pravilni naslov bodisi prebivališča tožene stranke ali delovnega mesta te stranke, saj se v skladu s členom 139 ZPP vročitev opravi v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Člen 143 ZPP tudi določa, da v bistvu določila o fikciji vročitve ne pridejo v poštev, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, ter da mu osebe navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V danem primeru vročevalec niti ni poskušal tožbe vročiti komu od družinskih članov toženke, kot je to bil primer v zvezi z vročitvijo izpodbijane zamudne sodbe, ko je pošiljko sprejel oče toženke in očitno nato to tudi posredoval toženki naprej.

Res je, da bi moral v danem primeru vročevalec na pošiljki označiti, da je toženka odsotna, vendar je možno, da mu te informacije nihče ni posredoval. Dejstvo pa je, da je toženka k pritožbi zoper zamudno sodbo priložila listine, iz katerih izhaja, da se je preselila z v tožbi navedenega naslova že v aprilu leta 2007, tedaj pred vložitvijo tožbe v tej zadevi in spremembo naslova prebivališča tudi prijavila pri organu pristojnem za tovrstno evidenco. Ta podatek je tedaj mogel biti tožeči stranki že znan v času vložitve tožbe. V tožbi naveden naslov toženke tedaj ni mogel biti pravilen kot naslov njenega prebivališča. Prav tako pa po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka ni prepričljiva z navajanjem v pritožbenem odgovoru, da naj bi v tožbi naveden naslov toženke predstavljal naslov opravljanja njene poslovne dejavnosti. Dejstvo je, da niti tožeča stranka ne trdi, da bi bil tak naslov kot sedež poslovne dejavnosti toženke razviden iz registra AJPES, niti ne iz sklenjene najemne pogodbe med pravdnima strankama z dne 23.09.2002, saj je v uvodu te navedeno očitno le prebivališče toženke, v pečatu te, navedenem ob podpisu pogodbe s strani toženke pa je navedeno, da opravlja toženka dejavnost kot samostojni podjetnik na drugem naslovu. Po drugi strani pa je toženka priložila dopis AJPES-a z dne 21.02.2008 iz katerega izhaja, da je sedež poslovne dejavnosti toženke na novem naslovu. Trditev tožeče stranke v pritožbenem odgovoru, da je bila v obravnavanem primeru tožba toženki vročena na njen pravilni poslovni naslov, tedaj ni z ničemer podkrepljena in ji ni mogoče slediti.

Tako se pokaže, da je sprejemljiva trditev toženke, da na naslovu navedenem v tožbi ni imela niti kot fizična oseba stalnega prebivališča, niti tam ni opravljala poslovne dejavnosti, tako da v skladu s členom 143 ZPP vročitev tožbe ne bi smela biti opravljena po pravilih o fikciji vročitve. Opravljena vročitev se tedaj ne more šteti za pravilno in s tem ni podan že prvi potrebni pogoj iz prvega odstavka člena 318 ZPP, kot to pritožba utemeljeno poudarja.

Izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami ZPP predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 7 drugega odstavka člena 339 ZPP, zagrešitev takšne procesne kršitve pa vodi k razveljavitvi napadene sodne odločbe v skladu s členom 354 ZPP. Na tej podlagi temelji odločitev sodišča druge stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj jih pritožnica v zvezi s samo vložitvijo obravnavane pritožbe ni priglasila.