Jedro

V postopku naknadnega preverjanja carinske deklaracije po 62. členu CZ, ki daje carinskim organom pooblastilo, da po prepustitvi blaga deklarantu preverijo carinske deklaracije, je carinski organ ugotovil, da gre za netočnost deklariranja medicinskih pripomočkov. Tudi po mnenju sodišča ima tožena stranka prav, ko utemeljuje, da je pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo treba upoštevati temeljna pravila za uvrščanju blaga v KNCT ter splošne in dodatne opombe. Iz računa tujega dobavitelja nedvomno izhaja, da vsebuje tudi dihalne sisteme za anestezijo, ki ne sodijo v deklarirano tarifno oznako 90 19 2000 KNCT, pri tem pa je pravno irelevantno, kakšno oznako je tožnik predlagal v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije, saj to ni predmet tega spora.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Carinskega urada A., št. ... z dne 18. 8. 2003, s katero je prvostopni organ za del blaga, ki je bilo sproščeno v prost promet s carinsko deklaracijo (ECL) št. K-57735 z dne 24. 9. 2002 določil znesek doplačila iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) v znesku 368.470,00 SIT. Po podatkih upravnih spisov je tožnik kot deklarant in prejemnik po neposrednem zastopniku B.B.B. d.o.o. z navedeno ECL za sprostitev v prost promet prijavil 19.852 kosov blaga tujega dobavitelja C.C.C. z različnimi trgovskimi imeni. Blago je vpisal (polje 31 ECL) kot "dihalni sistemi z nastavki" in prijavil tarifno oznako 9019 20 00 Kombinirane nomenklature carinske tarife (KNCT) ter za prijavljeno blago s carinsko vrednostjo (polje 46 ECL) 17.514.439,00 SIT uveljavljal znižano 8,5 % stopnjo DDV (šifra (D51) (25/1-5) v polju 44 ECL ter na tej podlagi obračunal DDV v višini 1.488.727,00 SIT. Carinski urad A. je tožniku na podlagi 62. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 23/99 in 40/99, dalje CZ) opravil naknadno preverjanje carinske deklaracije ter izdal zapisnik z dne 30. 3. 2003, ki je bil vročen tožniku, ki je v skladu s 15.a členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in spremembe, dalje ZDavP) podal pripombe, na katere je carinski organ odgovoril z dodatkom k zapisniku z dne 7. 4. 2003. Iz navedene ECL je razvidno, da je tožnik vse blago prijavil v tarifno oznako 9019 20 00 KNCT s poimenovanjem: Aparati za mehanotesrapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonotesrapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati; deli in pribor; aparati za ozonotesrapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski aparati. Prvostopni organ je za blago, ki je na fakturi tujega dobavitelja C.C.C. št. 255609 z dne 17. 9. 2003 vpisano s trgovskimi imeni Anaesthesia mask adjustable air cushion size 3 vanilla scent, Anaestesia mask adjustable air cushion size 5 vanilla scent, Anaesthesia mask adjusta air cushion size 0 strawberry scent, Anaesthesia mask adjusta air cushion size 1 strawberry scent, Anaesthesia mask adjusta air cushion size 2 strawberry scent ter Anaesthetic breathing system 1.6 m, 2 litre reservoir bag (skupaj 1617 kosov) določil tarifno oznako 9018 90 60 KNCT s poimenovanjem: Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati vključno s scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati in aparati za preiskavo vida; deli in pribor/drugi instrumenti in aparati/aparati in instrumenti za anastezijo. Pri uvrstitvi je carinski organ upošteval temeljni pravili 1 in 6 iz Navodila za uvrščanje blaga v Kombinirano nomenklaturo (Uradni list RS, št. 77/99, 57/01) in splošna določila k 90. poglavju (I) (C) ter 90.18 (I) (B). Iz priložene fakture k sporni ECL izhaja, da so navedeno blago anestezijski dihalni sistemi in anestezijske dihalne maske. Temeljno pravilo 1 določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju, zaradi pravnih razlogov pa uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznemu oddelku in poglavju in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino ter tarifnih številk in opomb, po temeljnem pravilu 6 se iz pravnih razlogov blago uvršča v tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam, ter po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve, kar velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem. Navodila za uvršanje blaga v KNCT v splošnih določilih k 90. poglavju (I) (C) določajo: To poglavje vključuje številne vrste instrumentov in aparatov, za katere je praviloma značilna zelo kvalitetna končna obdelava in velika natančnost. Večina med njimi se uporablja pretežno za znanstvene namene (za laboratorijske raziskave, analize, astronomijo itd.), za posebne tehnične in industrijske namene (merjenje in kontrola, opazovanje itd.) ali za medicinske namene. Pod točko (C) pa so našteti: Instrumenti, aparati in naprave, ki se uporabljajo za medicinske, kirurške, zobarske, veterinarske ali sorodne namene (za radiologijo, mehanotesrapijo, oksigenotesrapijo, ortopedijo, protetiko, itd.). Splošna določila pri tarifni št. 90.18 (I) (B oz. pravilno E), določajo, da se v to tarifno številko uvrščajo tudi Aparati in instrumenti za anestezijo (obrazne maske, zaščitne maske, intratrahealne cevi itd.). Opomba 2 k 90. poglavju v točki b. določa, da se drugi deli in pribor, ki so primerni za uporabo izključno s posebno vrsto stroja, instrumenta ali aparata, ali z več stroji, instrumenti ali aparati iz iste tarifne številke (vključno s stroji, instrumenti in aparati iz tarifne št. 9010, 9013 in 9031), uvrščajo skupaj s stroji, instrumenti ali aparati te vrste. Navodila za uvrščanje v KNCT v splošnih določilih k tarifni številki 9018-deli in pribor določajo, da se skladno z določili opomb 1 in 2, deli in pribor aparatov in priprav iz te tarifne številke, prav tako uvršča v to tarifno številko. Navedbe tožnika, da je bil deklarant vezan na vsebino zavezujoče informacije, ki jo je izdal Generalni carinski urad, tožena stranka zavrača. Sklicuje se na 2. odstavek 7. člena CZ, po katerem so zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife zavezujoče za carinske organe v odnosu do imetnika informacije samo glede uvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife in le za blago, za katero so carinske formalnosti izvedene po dnevu, ko so bile informacije izdane. Zavezujoča informacija št. 404/2000 z dne 28. 6. 2000 je bila izdana za blago z opisom "plastični pribor za dihalni sistem, narejen iz dveh rebrastih cevi, na eni strani združenih na adapterju za priključitev na medicinsko dihalno masko, na drugi strani pa so adapterji za priključitev na medicinski dihalni aparat. Po en pribor je pakiran v plastično vrečko s trgovskim imenom "BREATHING SISTEMS". Tožena stranka ugotavlja, da trgovsko ime blaga, ki je navedeno v navedeni zavezujoči informaciji ni enako trgovskim imenom spornega blaga ter da je bila zavezujoča informacija izdana za trgovsko blago z imenom Breathing Systems in da se po 2. odstavku 6. člena Uredbe za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99, dalje UICZ) sme zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v Kombinirano nomenklaturo nanašati samo na eno vrsto blaga in se lahko torej posamezna zavezujoča informacija o uvrstitvi blaga v KNCT izda le za eno vrsto blaga, ne pa kar za vse blago iz celotnega kataloga. Iz kataloga proizvajalca C.C.C. je razvidno, da obsega večje število vrst blaga ter je blago, za katerega je bila dana zavezujoča informacija, opisano na začetku kataloga in ne med proizvodi za anestezijo. Pravno podlago za preverjanje pravilnosti in popolnosti sprejete carinske deklaracije ima carinski organ v 52. členu CZ, rezultati preverjanja pa so namenjeni za uporabo določb po carinskem postopku, katerega je deklarant zahteval, tožnik pa bi se na zavezujočo informacijo lahko skliceval le, če bi carinskim organom dokazal, da blago v vseh pogledih ustreza tistemu, ki je navedeno v predloženi zavezujoči informaciji (1. točka 4. odstavka 10. člena UICZ), kar bi moral storiti že v carinskem postopku na ta način, da bi zavezujočo informacijo priložil k ECL, s katero je zahteval izvedbo carinskega postopka ter na deklaracijo v polju 44 tudi vpisal ustrezno šifro iz kodeksa šifer (priloga 20 k UICZ), česar pa ni storil. Po 48. členu CZ carinski deklarant izpolni carinsko deklaracijo tako, da izpolnjena deklaracija vsebuje vse tiste podatke, ki so potrebni glede na izbrani carinski postopek, poleg tega pa mora priložiti vse druge dokumente, ki so potrebni za izvedbo zahtevanega carinskega postopka. Tožena stranka tako ugotavlja, da je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je za sporno blago določil tarifno oznako 9018 90 60 KNCT, ki v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99 do 28/02, dalje PZDDV) ni našteto med izdelki, za katere se uporablja znižana davčna stopnja 8,5 % iz 5. točke 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 do 301/01, dalje ZDDV), ter se za to blago uporablja davčna stopnja 20 %. Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ pravilno obračunal DDV ter ga naložil tožniku v plačilo na podlagi 154. člena CZ v povezavi z 72. členom PZDDV.

Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa (26. člen Zakona o upravnem spor, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 45/2006-odl.US, dalje ZUS). Med trajanjem postopka je tožena stranka izdala upravni akt in je tožnik razširil tožbo tudi na novi upravni akt. Tožbo vlaga iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Tožnik je do leta 2000 za uvoz predmetnih artiklov uporabljal carinsko tarifo 9018 90 850 in z vlogo 21. 6. 2000 zahteval izdajo zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga družbe C.C.C. v nomenklaturo carinske tarife št. 9018 90 850, čemur GCU ni sledil. Dne 8. 8. 2000 je izdal zavezujočo informacijo, po kateri je določil, da se za izdelke, ki so opredeljeni v izpodbijani odločbi uporablja tarifa 9019 20 000, kar je tožnik od prejema zavezujoče informacije dalje tudi upošteval. V nadaljevanju pojasni problematiko navedenih tarifnih oznak in razloge za vložitev zahtevka za izdajo zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife (ZINCT). Po mnenju tožnika je na zavezujočo informacijo vezan in tarifnih oznak ne more samovoljno spreminjati oz. ne more blaga, ki je označeno v zavezujoči informaciji, samostojno uvrščati v druge tarifne oznake. Odločitev tožene stranke o odgovornosti tožnika za pravilno uvrstitev blaga v nasprotju z zavezujočo informacijo, je nepravilna. Za del artiklov priznava napačno uvrstitev, vendar gre za artikle, ki niso bili opredeljeni v zavezujoči informaciji, zato jih v delu, ki se nanaša na artikle Spheasorb (plin) ne izpodbija. Ker je GCU odločal o uvrstitvi v tarifno oznako na podlagi kataloga proizvajalca C.C.C., ki kataloških oznak ni menjal in gre za enake izdelke - za dihalne sisteme - breathing system, ki so tudi predmet zavezujoče informacije. Po njegovem mnenju je tudi carinski organ ob izdaji zavezujoče informacije odločal o dihalnih sistemih. V nadaljevanju obrazloži zakaj bi moralo biti sporno blago uvrščeno v tarifno oznako 9018 90 850, ki se za blago proizvajalca C.C.C. uporablja po celem svetu in ne 9019 20 000. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in da se tožniku povrnejo stroški upravnega spora z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje uvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife in posledično obračuna carinskega dolga. Sodišče se z razlogi tožene strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 67. člena ZUS), glede tožbenih navedb pa dodaja: Odločba prve stopnje je bila izdana na podlagi 154. člena CZ, ki dovoljuje naknaden obračun carinskega dolga, če carinski organ izve, da je obračunani znesek carinskega dolga nižji, kot je to določeno s CZ. V postopku naknadnega preverjanja carinske deklaracije po 62. členu CZ, ki daje carinskim organom pooblastilo, da po prepustitvi blaga deklarantu preverijo carinske deklaracije, je carinski organ ugotovil, da gre za netočnost deklariranja medicinskih pripomočkov po ECL št. K-57735 z dne 24. 9. 2002. Prvostopni organ je z zapisnikom z dne 3. 3. 2003 (s katerim je bil tožnik seznanjen) ugotovil, da gre po navedeni ECL za nepravilno deklariranje vrste blaga in tarifne številke, ker je deklarant poleg blaga, namenjenega za dihalno terapijo uvrstil v imenovanje pod isto tarifno oznako 9019 20 000 KN CT tudi anestezijske dihalne sisteme in anestezijske dihalne maske, ki sodijo v drugo tarifno oznako. Da je tožnik tudi dejansko uvozil anastezijske dihalne maske in sisteme, je razvidno iz fakture tujega dobavitelja C.C.C. št. 255609 z dne 17. 9. 2002, priložene ECL. Tudi po mnenju sodišča ima tožena stranka prav, ko utemeljuje, da je pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo treba upoštevati temeljna pravila za uvrščanju blaga v Kombinirano nomenklaturo carinske tarife (KN CT) ter splošne in dodatne opombe, ki so navedene na začetku poglavij KN CT, predpisane pa so z Zakonom o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 66/99, dalje ZCT). Anestezijski dihalni sistemi in anestezijske dihalne maske se tudi po mnenju sodišča pravilno uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 60 v skladu z Navodilom za razvrščanje blaga v carinsko tarifo (Uradni list RS, št. 77/99), katerega sestavni del so temeljna pravila za razvrščanje blaga v harmonizirano nomenklaturo carinske tarife, med drugim temeljni pravili 1 in 6, ki ju je pravilno uporabila tožena stranka, da je prišla do uvrstitve blaga, namenjenega za anestezijske dihalne sisteme in anestezijske dihalne maske. Tožeča stranka se v tožbi, tako kot v pritožbi sklicuje na zavezujočo informacijo o uvrstitvi blaga v carinsko tarifo (ZINCT), kar pa v obravnavanem primeru ne vpliva na drugačno odločitev. Opis blaga kot plastični pribor za dihalni sistem in utemeljitev uvrstitve blaga po zavezujoči informaciji št. 404/2000 v nomenklaturo carinske tarife št. 9019 20 000 v obravnavanem primeru tudi ni sporen in ni predmet izpodbijane odločbe. Predmet izpodbijane odločbe so aparati, priprave in pribor za anestezijo, ki se pravilno uvrščajo v KNCT 9018 90 60. Da je šlo za takšno blago nedvomno izhaja tudi iz računa tujega proizvajalca, na katerega se deklarant v ECL sklicuje (polje 44 F10 255609/2002). Tožnik je po ECL deklariral (polje 31) 21 tovorkov - Dihalni sistem z nastavki (19.852 kosov), uvozil pa je različne artikle, med katerimi so bili tudi sporni pripomočki za anestezijo, ki nedvomno niso predmet zavezujoče informacije, ki se sme nanašati le na eno vrsto blaga (6. člen UICZ). Pa tudi sicer se tožnik v ECL niti ni skliceval na ZINCT, kar pravilno ugotavlja že tožena stranka. Ta podatek bi moral izkazati v polju 44 ECL na način, kot je to določeno v prilogi 20 UICZ v kodeksu šifer za izpolnjevanje ECL, saj bi moral vpisati v podpolje 44/1 šifro P 50, česar pa ni storil. Sicer pa bi tožnik v tem primeru tudi moral dokazati carinskim organom, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza tistemu, ki je naveden v predloženi zavezujoči informaciji (10. člen UICZ), kar pa iz upravnih spisov ni razvidno.

Po mnenju sodišča je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, ugotovljene pa so tudi vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Iz računa tujega dobavitelja nedvomno izhaja, da vsebuje tudi dihalne sisteme za anestezijo, ki ne sodijo v deklarirano tarifno oznako 90 19 2000 KNCT, pri tem pa je pravno irelevantno, kakšno oznako je tožnik predlagal v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije, saj to ni predmet tega spora. Zavrniti je kot pavšalne tudi ugovore tožnika, da tuji dobavitelj povsod po svetu deklarira svoje proizvode pod drugačno tarifno oznako. Po povedanem sta carinska organa anastezijske maske in anastezijske dihalne sisteme, ki so bili nesporno predmet uvoza in sprostitve v prosti promet po navedeni ECL, pravilno uvrstila v tarifno številko 9018 90 60 KNCT (aparati in instrumenti za anestezijo (obrazne maske, zaščitne maske, intratrahealne cevi itd.) upoštevajoč pravili 1. in 6. in posledično naložila plačilo razlike davka na dodano vrednost, ker po določbi 41. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99 do 28/01) dihalni aparati iz tarifne oznake 9018 90 60 niso navedeni med medicinskimi pripravami, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po nižji 8,5 % stopnji po 5. točki 1. odstavka 25. člena ZDDV.

Glede na povedano je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.

K točki 2 izreka: Sodišče je pri odločanju o stroških spora upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I –68/04-14, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 45/2006 z dne 28. 4. 2006, o delni razveljavitvi 3. odstavka 23. člena ZUS, po kateri tudi pri sporih o zakonitosti posamičnega akta odloči sodišče o stroških postopka po določilih ZPP. Pri odločanju o tem, da naj se tožniku priznajo stroški postopka, je sodišče v smislu 1. odstavka 154. členu Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004-uradno prečiščeno besedilo, dalje ZPP-UPB2), ki se po 16. členu ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, izhajalo iz ugotovitve, da tožeča stranka v tem postopku ni uspela. Zato tudi ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov upravnega spora.