Jedro

Neobstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem pomeni, da manjka eden od štirih elementov civilnega delikta (škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja, škoda mora sploh nastati, obstajati morata tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, podana pa mora biti tudi odgovornost na strani povzročitelja škode), ki morajo biti podani kumulativno.

Ob ugotovitvi, da sta škodo povzročila le druga dva mlad. toženca, ni mogoče uporabiti določbe zadnjega odstavka 206. člena ZOR, saj velja pravilo iz navedenega odstavka ZOR le v primeru, kadar povzroči škodo ena izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila. V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, kdo od treh mladoletnih tožencev je povzročil škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, plačilo tožnici prisojene odškodnine pa naložilo v solidarno plačilo mlad. AA., BB., mlad. CC. in DD. Tožbeni zahtevek proti mlad. EE. in njegovima staršema je v celoti zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih je dolžna tožnica povrniti tožencem v zneskih, ki so navedeni v tretji točki izreka sodbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev mlad. AA, BB, mlad. CC. in DD. delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugoditvenem delu in glede odločitve o stroških postopka, v kolikor se je nanašala na te tožene stranke, razveljavilo in v razveljavljenem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo tožnice, ki se je nanašala na zavrnitev zahtevka proti toženim mlad. EE. in njegovima staršema, pa je v celoti zavrnilo.

Proti tistemu delu pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, s katerim jer bila zavrnjena njena pritožba, je vložila tožnica pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Nobenega dvoma ni, da je bil tudi mlad. EE.

prisoten takrat, ko je prišlo do nastanka škode. Sodišče prve stopnje mu je neutemeljeno verjelo, da ni povzročil nobene škode. Tožnica je vložila tožbo na podlagi kazenske ovadbe. V tej pa je bilo navedeno, da so bili v objektu najdeni tudi sledovi mlad. EE. Ne glede na izid pravde proti toženemu mlad. EE. bi moralo zato sodišče pri odločitvi o stroških postopka uporabiti določbo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki tiste stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Reviziji naj se ugodi, sodbi obeh sodišč v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotnim strankam, ki na revizijo niso odgovorile, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da je mlad. EE. sicer bil na kraju škodnega dogodka, vendar pa pri dejanjih, s katerimi sta mladoletna AA. in CC. povzročila tožnici škodo, ni sodeloval. Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano, tožnica pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijske trditve, da dokazna ocena sodišč druge in prve stopnje ni pravilna in da je sodišče prve stopnje neutemeljeno verjelo mlad. EE, da ni povzročil nobene škode, predstavljajo izpodbijanje dokazne ocene in s tem dejanskega stanja. To pa, kot je bilo že povedano, v revizijskem postopku ni več dovoljeno.

Mlad. EE. je res na nedopusten način vstopil v prostore, ki so last tožnice. Vendar s tem tožnici še ni nastala nobena škoda. Pri uničevanju stvari, ki so last tožnice, pa ni sodeloval. Odločitev obeh sodišč, da med nedopustnim ravnanjem mlad. EE. (nedovoljen vstop v prostore tožnice) in nastalo škodo ni vzročne zveze, je zato pravilna. Neobstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem pomeni, da manjka eden od štirih elementov civilnega delikta (škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja, škoda mora sploh nastati, obstajati morata tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, podana pa mora biti tudi odgovornost na strani povzročitelja škode), ki morajo biti podani kumulativno. Proti ml. EE. in njegovima staršema je bil zato tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnjen.

Tožnica tudi nima prav, ko trdi, da bi moralo sodišče upoštevati določbo 206. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Za isto škodo lahko odgovarja več oseb solidarno. Določbe prvega odstavka 206. člena ZOR, po kateri za škodo, ko jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, saj je bilo ugotovljeno, da mlad. EE. tožnici ni povzročil nobene škode. Ravno tako pa ob ugotovitvi, da sta škodo povzročila le druga dva mlad. toženca, ni mogoče uporabiti določbe zadnjega odstavka 206. člena ZOR, saj velja pravilo iz navedenega odstavka ZOR le v primeru, kadar povzroči škodo ena izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane (ta zakonski pogoj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen), ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila. V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, kdo od treh mladoletnih tožencev je povzročil škodo, oziroma je bilo ugotovljeno, da škode ni povzročil mlad. EE.

Preostali del revizije se nanaša na odločitev o stroških postopka. Ta pa je akcesorne narave in ne predstavlja odločitve, s katero se postopek pravnomočno konča. Zato revizija zoper pravnomočno odločitev o stroških postopka ni dovoljena, saj stranke lahko vložijo revizijo le proti tistim sklepom sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).

Iz navedenih razlogov revizija tožeče stranke ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).