10. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2578/2005 z dne 1. 6. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 2005/00076 z dne 4. 5. 2005 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ki sta ga pritožnika (tedaj upnika) vložila na podlagi sodne poravnave, sklenjene leta 1970 v kazenskem postopku. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo. Sodišči sta se postavili na stališče, da navedena sodna poravnava, s katero se je dolžnik med drugim zavezal, da "bo pustil A. A. in njegove pri miru", zaradi nedoločenega obsega izpolnitve ni izvršilni naslov, primeren za izvršbo.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta kršitev 2. člena, četrtega odstavka 15. člena ter 22., 23. in 34. člena Ustave. Navajata, da je o predlogu za izvršbo odločal nepristojni izvršilni oddelek prvostopenjskega sodišča, glede na naravo stvari pa bi o njem moral odločiti kazenski oddelek. Trdita, da bi moral kazenski oddelek v skladu s 129. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti odstopiti izvršilnemu oddelku, ki bi moral v skladu s sedemnajstim poglavjem Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) poskrbeti za njegovo izvršitev. Po mnenju pritožnikov je pred sodiščem sklenjena sodna poravnava izvršilni naslov v skladu s 17. in 18. členom ZIZ. Menita, da bi moralo v primeru, če bi nastal dvom o razlagi sodne odločbe, o tem na podlagi 133. člena ZKP odločiti sodišče, ki je izdalo pravnomočno odločbo, torej kazenski oddelek prvostopenjskega sodišča.

3.Navedbi pritožnikov, da je predlog za izvršbo zavrgel "nepristojen" izvršilni oddelek prvostopenjskega sodišča ter da je leta 1970 sklenjena sodna poravnava za izvršbo primeren izvršilni naslov, po vsebini pomenita le očitek zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne moreta utemeljiti. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Pritožnika sicer navajata, da so jima bile kršene človekove pravice iz četrtega odstavka 15., 22., 23. in 34. člena Ustave, vendar tega ne utemeljita.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić