Jedro

Določilo 8. točke 4. odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, ni jasno in ga zato ni mogoče uporabljati, kot se glasi. Ker pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti, niti po obveznem razlagalnem pravilu po 82/2 OZ niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 6.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2008 dalje do prenehanja obveznosti, vse v roku 15 dni in pod izvršbo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 701,10 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15 dnevnega roka za plačilo pravdnih stroškov ter da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 2,2 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni in pod izvršbo.

Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka ter pri tem uvodoma uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša, saj je bilo med strankami tega postopka sklenjeno pogodbeno zavarovanje pod točno določenimi pogoji in so obveznosti ene in druge stranke v naprej pogodbeno dogovorjene in jih je potrebno tako tudi razlagati. Pri tem izpostavlja, da je v 8. točki četrtega odstavka 5. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje PG-NE-00-1 (v nadaljevanju: Splošni pogoji) natančno določeno, da se za nezgodo po teh pogojih ne šteje odstop mrežnice. Pri tem pa ni pomembno, ali je do odstopa prišlo v posledici nepričakovanega ali pričakovanega dogodka. Sodišču prve stopnje očita, da pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo zavarovalnine, zavarovalne police in pogojev sploh ni upoštevalo, ampak je uporabljalo pravila odškodninske odgovornosti in ugotavljalo vzročno zvezo med škodnim dogodkom in posledico, torej predpostavke odškodninske odgovornosti. Ker v Splošnih pogojih izrecno piše, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, diagnoza pri tožnici pa je bila odstop mrežnice, je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s sklenjeno zavarovalno pogodbo in pogoji. Priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti zahtevka ni upoštevalo zavarovalne police št. 44232269 z dne 27. 11. 2002 in Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del. Iz razlogov sodišča prve stopnje v 3. odstavku na strani 5 sodbe izhaja, da je sodišče ugotavljalo in razlogovalo, da je silovit udarec teniške žogice v tožničino levo oko predstavljal dogodek od zunaj, ki je naglo deloval na njeno telo (oziroma del telesa), da je bila tožničina diagnoza (odstop mrežnice) posledica te nezgode ter zato ni izključena iz zavarovalnega kritja, kakor bi bila, če bi do odstopa mrežnice prišlo neodvisno od zunanjih dejavnikov.

Splošni pogoji v 8. točki četrtega odstavka 5. člena določajo, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice. Pri tem pa iz Tabele invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, ki je sestavni del Splošnih pogojev in pogodbe o nezgodnem zavarovanju, izhaja, da je kot poškodba očesa, v zvezi s katero se priznava invalidnost pod 18/a. točko II. Poglavja, opredeljena tudi delna poškodba mrežnice in steklovine in priznan ustrezen odstotek invalidnosti za delni izpad vidnega polja kot posledice posttravmatskega odstopa mrežnice.

Ob navedenem pa pritožbeno sodišče zaključuje, da določilo 8. točke četrtega odstavka 5. člena Splošnih pogojev ni jasno, kot to zmotno zatrjuje pritožnica in ga zato ni mogoče uporabljati kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Ker pa pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti niti po obveznem razlagalnem pravilu po drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna in ker je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, jo je potrebno razlagati skladno s 83. členom OZ, torej v korist druge stranke, v konkretnem primeru v korist tožnika.

Glede na navedeno pa je zaključek sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru zavarovalno kritje po polici za življenjsko zavarovanje št. 4423269 z dne 27. 11. 2002 podano, materialnopravno pravilen, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov, kot je te upoštevalo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, je sodišče druge stopnje zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Stroškovno odločitev je potrdilo v posledici potrditve odločitve o glavni stvari.

Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker toženka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).