Jedro

Ker ima hipotekarni dolžnik v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik, je dolžan povrniti upniku tudi potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino, kot to določa peti odstavek 38. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upnici v roku 8 dni povrne 183,60 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve sklepa dolžniku dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da ni dolžnik, temveč le zastavitelj za tuj dolg ter da zato stroškov izvršilnega postopka ni dolžan kriti. Navaja sodno prakso, ki potrjuje njegove trditve (VSL III Ip 543/2017, VSL II Ip 3503/2014 in US RS Up-2324/08). Očita da je nedopustno, da nastopa kot dolžnik, ter poudarja, da sicer sedaj izvršba teče le na nepremičnino, v kolikor pa se upnik iz nepremičnine ne bo poplačal, pa se bo izvršba, glede na vsebino sklepa, zoper njega lahko nadaljevala z drugimi sredstvi. Poudarja, da se mu jemlje pravica, da lastno nepremičnino odkupi nazaj (187 ZIZ). Ker je zgolj zastavitelj za tuj dolg in ne dolžnik, zatrjuje, da ni dolžan kriti stroške predmetnega izvršilnega postopka, saj se kot zastavitelj obveznosti ne more rešiti z aktivnim ravnanjem, poleg tega ti stroški v hipoteki niso zajeti. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnica nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno preizkušana je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

6. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 4930-357/2015 in sklepa o zavarovanju Z 11/2015 z dne 26. 2. 2015, na podlagi katerega se je pri nepremičnini ID znak 993 880/3 v korist upnika zaznamovala hipoteka in neposredna izvršljivost njegove terjatve v obsegu predlagane izvršbe. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetnem izvršilnem postopku dovoljena izvršba na nepremičnino ID znak 993 880/3, katere lastnik je dolžnik predmetnega izvršilnega postopka postal šele po vknjižbi navedene hipoteke. Po določbi 245. člena ZIZ imata vknjižba zastavne pravice in zaznamba neposredne izvršljivosti terjatve za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je dolžnik zgolj zastavitelj za tuj dolg. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je upnik s sklepom o zavarovanju Z 11/2015 z dne 26. 2. 2015 dokazal obstoj svoje terjatve kot tudi obstoj pasivne legitimacije v predmetni zadevi, v kateri teče le izvršba na navedeno nepremičnino. Pritožniku je pojasniti, da dejstvo, da v predmetnem izvršilnem postopku nastopa kot edini dolžnik, ne pomeni, da je tudi osebni dolžnik, saj je glede na predlog za izvršbo z dne 23. 7. 2020, ki je sestavni del sklepa o izvršbi z dne 24. 7. 2020, izvršba predlagana na podlagi sklepa o zavarovanju Z 11/2015 z dne 26. 2. 2015 zoper njega kot realnega dolžnika.

7. Ker ima hipotekarni dolžnik v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik1, je dolžan povrniti upniku tudi potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino2, kot to določa peti odstavek 38. člena ZIZ. Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da je od njega mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin, iz katerih se bo dolg poplačal, ne pa tudi poplačila samega dolga (prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010), vendar pa ta omejitev ne velja za stroške, ki nastanejo s prisilno uveljavitvijo te obveznosti hipotekarnega dolžnika v izvršbi, saj je v izvršilnem postopku na njegovo nepremičnino v procesnem smislu enakovreden glavnemu dolžniku.

8. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni možen zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških in jih ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Zato je v zvezi s temi stroški pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

10. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k hitrejši odločitvi pritožbenega sodišča, stroški, nastali v zvezi z njegovo vložitvijo za predmetni postopek niso bili potrebni, zato jih krije upnica sama (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim: Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-2324/08 z dne 16. 12. 2008, VSL sklep II IP 2075/2019, VSL sklep II Ip 3503/2014 z dne 30. 10. 2014, VSL sklep I Ip 2051/2014 z dne 11. 7. 2014 ter VSC sklep I Ip 411/2012 z dne 4. 10. 2012. 2 Prim: VSL sklep II Ip 2075/2019, VSM sklep I Ip 498/2016 z dne 13. 9. 2016 in VSL sklep III Ip 543/2017 z dne 16. 3. 2017.