Jedro

Sam umik civilnega prebivalstva pred fronto, čeprav na ukaz vojaških oblasti, ni vojni dogodek v smislu 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za družbene dejavnosti in občo upravo občine je z odločbo z dne 10.8.1992 ugodil vlogi in ji priznal status civilnega invalida vojne VI. skupine s 60 % invalidnostjo ter odločil, da ji pripada civilna invalidnina VI. skupine v znesku 4.591,00 SIT mesečno od 1.6.1992 dalje.

Ob reviziji je tožena stranka z izpodbijano odločbo odpravila odločbo Sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo občine ter odločila, da se ne prizna status civilnega invalida vojne. Svojo odločitev je tožena stranka utemeljila, da umik pred vojno nevarnostjo ni že sam po sebi vojni dogodek ampak je le najava vojnega dogodka. Kot vojni dogodek je šteti streljanje, bombardiranje, požiganje, pretepanje itd. Zoper navedeno odločbo je tožnica 18.1.1993 vložila tožbo. Meni, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, določbo 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne, ko je štela, da prisilni umik prebivalstva z območja predvidene fronte ni šteti za vojni dogodek. Tožnica je padla z vprežnega voza, s katerim so se starši umikali iz rojstne vasi. Umik je bil izveden na podlagi ukaza italijanskih vojaških oblasti. Ukaz je izdala zasedbena vojska, ki so ga prebivalci morali spoštovati. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem ponovno poudarja svoje razloge iz izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke in razlogi, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi so po presoji sodišča pravilni. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da samega umika pred fronto, čeprav je bil ta izvršen na ukaz vojaških oblasti, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti za vojni dogodek v smislu določbe 2. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8/78, 12/85, 11/88 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 47/90 - ZCIV). Kot vojni dogodek je v smislu te zakonske določbe šteti tisti dogodek med vojno, ki sam lahko pri nevojaški osebi povzroči poškodbo ali okvaro zdravja. V obravnavanem primeru pa bi se naj tožnica poškodovala zaradi padca z voza, s katerim se je skupaj z drugimi družinskimi člani umikala od predvidene fronte. Iz upravnega spisa izhaja, da prevoza ni organizirala, niti ga ni izvajala vojska, ampak si ga je organiziral vsak sam. Za umik je bilo na razpolago več dni. Vsak sam je moral tudi skrbeti za svojo varnost med prevozom oziroma varnost oseb, za katere je bil odgovoren (starši za otroke). Opisani umik pred vojno nevarnostjo ni vojni dogodek takega značaja, kot je mišljen po določbi 2. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.

Odločitev tožene stranke je zakonita, zato je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) uporablja kot predpis Republike Slovenije.