Jedro

Sklep o neizločitvi načelnice ne sodi med sklepe, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, zato ne uživa samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo tožnikov za izločitev načelnice Upravne enote Grosuplje v upravni zadevi št. ... v zvezi z zahtevo delne obnove upravnega postopka, ki teče v zvezi z gradbenim dovoljenjem št. ... z dne 15. 9. 2003. Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi, vloženi zoper navedeni sklep, navajata, da sta v upravni zadevi delne obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja z dne 15. 9. 2003 poleg izločitve uradne osebe predlagala tudi izločitev načelnice. V tožbi navajata okoliščine, zaradi katerih menita, da načelnica niti v obravnavanem postopku ne bo mogla odločati objektivno. Njene odločitve v upravnih zadevah, v katerih sta tožnika nastopala kot stranki v postopku ali si prizadevala za vstop v postopek, so bile vedno nezakonite in v njuno škodo. Predlagata, da sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi zahtevni tožnikov za izločitev načelnice v upravni zadevi delne obnove upravnega postopka pod št. ..., podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahtevata tudi povračilo stroškov tega postopka.

Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1).

Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon.

V tem upravnem sporu izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve tožnikov za izločitev načelnice upravne enote je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, v konkretnem primeru odločanja v postopku delne obnove gradbenega dovoljenja z dne 15. 9. 2003. V upravnem sporu pa se po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o neizločitvi načelnice mednje ne sodi, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Tudi Vrhovno sodišče je v več svojih odločitvah sprejelo stališče, da odločanje o zavrnitvi strankine zahteve za izločitev uradne osebe ni dopusten predmet odločanja v upravnem sporu (opr. št. I Up 362/2007, I Up 470/2008).

Ker je tožba vložena zoper upravni akt oz. akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.