Jedro

Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene).

Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu I. točke izreka in v II. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 40360/2010 z dne 25. 3. 2010 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico v višini 1.800,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov: 720,00 EUR od 9. 2. 2010 do plačila, od 1.080,00 EUR od 10. 2. 2010 do plačila in od 360,00 EUR od 9. 2. 2010 do 14. 5. 2010, ter izvršilne stroške v višini 36,00 EUR, v preostalem delu pa se zaradi umika tožbe v višini 360,00 EUR sklep o izvršbi razveljavi in se postopek ustavi (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 501,00 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo (obsodilni del I. točke izreka in II. točka izreka) pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne oziroma razveljavi sklep o izvršbi tudi v prvem in tretjem odstavku, ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je predlagala zaslišanje B. N., ki ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo, čeprav je v zvezi z višino dogovorjene cene zaslišalo pričo, predlagano s strani tožeče stranke (A. P.), s čemer je toženi stranki odvzelo možnost dokazovanja svojih trditev. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka utemeljeno opozarja na bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana takrat, kadar sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem onemogoči možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila med strankama sporna (tudi) cena posameznega prevoza na relaciji S. – K. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je bila dogovorjena cena prevoza 1.080,00 EUR (900,00 EUR + DDV), tožena stranka pa je zatrjevala, da je bila dogovorjena cena prevoza nižja, in sicer 900,00 EUR z že vključenim DDV. Vsaka od strank je v zvezi s predhodno navedenim spornim dejstvom predlagala zaslišanje ene priče, in sicer oseb, ki sta bili udeleženi v elektronskem komuniciranju (priloga A5). Po prepričanju višjega sodišča bi sicer že ta elektronska komunikacija zadostovala za popolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar je sodišče prve stopnje ocenilo, da je treba izvesti še dokaz z zaslišanjem. Gre za dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, v katero pritožbeno sodišče, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, ne more posegati.

8. Tožena stranka pa v pritožbi pravilno opozarja, da jo je sodišče prve stopnje neenakopravno obravnavalo, ker je v zvezi s spornimi dejstvi zaslišalo zgolj pričo, predlagano s strani tožeče stranke, priče, predlagane z njene strani, pa ni zaslišalo. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da njeno zaslišanje spričo listinskih dokazil ni potrebno, vendar pa se v razlogih sodbe ni oprlo (le) na te listinske dokaze, ampak tudi na izpovedbo priče. 9. Sodišče sme sicer zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno - če je glavni dokaz uspel bo sodišče dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz moralo ugoditi (prim. VS RS sklep II Ips 94/2006 z dne 12. 7. 2007). Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene). Zaradi tega je po prepričanju višjega sodišča izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Nadalje tožena stranka utemeljeno opozarja tudi na to, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, zakaj zaslišanje B. N. ni bilo potrebno. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, namreč pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov strankam ne omogoča polnega, vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in ogroža pravico do pritožbe (prim. sklep VS RS II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005).

11. Višje sodišče se glede na sprejeto odločitev do ostalih pritožbenih navedb, ki so deloma (glede vsebine CMR) tudi nedopustne pritožbene novote, ni opredelilo.

12. Glede na navedeno je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo (obsodilni del I. točke in II. točka izreka) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Posledično je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (II. točka izreka).

13. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje zasliši tudi B. N.(pričo, predlagano s strani tožene stranke), nato pa o tožbenem zahtevku tožeče stranke ponovno odloči. 14. Glede na to, da je višje sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).