Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec toženke. Prvostopenjsko sodišče mu je med drugim prisodilo 18.693,80 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (odškodnino je odmerilo v višini 37.556,34 EUR in od nje odštelo revaloriziran znesek že izplačane odškodnine) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo s tem, da je spremenilo odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ugodi v celoti. V reviziji ponavlja ugotovljena dejstva, ponekod od njih odstopa (npr. da se bodo njegove telesne bolečine stopnjevale, da bo šepanje postalo močnejše, da bo moral zamenjati kolk) in meni, da jih nižji sodišči nista pravilno ovrednotili.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da se bodo njegove telesne bolečine stopnjevale, da bo šepanje postalo močnejše, da bo moral zamenjati kolk).

7. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za tožnikove prestane in bodoče telesne bolečine v višini 12.518,78, strah v višini 2.086,46 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 4.172,93 EUR in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v višini 18.778,78 EUR pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. in 182. člena OZ, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

8. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na peti do osmi strani prvostopenjske sodbe, zato revizijsko sodišče na tem mestu povzema le, da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom sklepne ponvice desnega kolka z izpahom, izpah desnega kolka, zlom VI. rebra na levo in razpočno udarno rano na glavi.

9. Obširne ugotovitve prvostopenjskega sodišča o telesnih bolečinah, strahu, duševnih bolečinah zaradi skaženosti in duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Nižji sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

Skupni odmerjeni znesek 37.556,34 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 45,8 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

10. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožnika zavrnilo.