Jedro

Tožnica se je poškodovala pri igranju bowlinga, ko ji je iz stojala na nogo padla krogla. Res je, kar izpostavlja pritožnica, da tipična tveganja pri posameznem športu prevzamejo udeleženci sami, vendar pa to ne odvezuje organizatorja, da aktivnost organizira v skladu z merili profesionalne skrbnosti, ki so vsebovana ali v varnostnih predpisih, pravilih stroke ali pa v splošnem načelu prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je toženka odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela v noči iz 26. 12. 2009 na 27. 12. 2009 ob igranju bowlinga v prostorih nakupovalnega centra P. T. v lasti družbe E., zavarovanca tožene stranke. Ko je tožnica pri čakanju na vrsto za met stala v neposredni bližini stojala za krogle, ji je iz kanala stroja, zaradi prenatrpanosti kanala s kroglami zaradi česar so krogle potisnile zadnjo kroglo, krogla padla na nogo in ji povzročila udarnino levega stopala. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica z nobenim ravnanjem ni povzročila škodnega dogodka. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka in ob uporabi določbe 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je sodišče zaključilo, da toženkin zavarovanec ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in preventivno ter kljub zavedanju, da je v določenih okoliščinah pričakovati večjo možnost nastanka škode, ni ukrenil vsega potrebnega za preprečitev nastanka škode. Z opustitvijo je iz malomarnosti kršil splošno prepoved povzročanja škode (10. in 131. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Opustil je ustrezno zaščito stojal za krogle in ustrezna navodila, opozorila in kontrole, kar vse je predstavljalo njegovo nedopustno ravnanje.

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (ZPP člen 338/I- točki 1 in 3 ). V pritožbi navaja, da se je tožnica poškodovala med igro bowlinga, za katero se je prostovoljno odločila in ker gre za športno dejavnost mora vsak, ki se z njo ukvarja, računati na možnost poškodbe zaradi povečanega rizika. Meni da se mora tisti, ki se odloči za šport, sam naučiti in se pozanimati, kako se ga pravilno izvaja. Tožnica se ni pozanimala, kako se ta igra izvaja, kot tudi ni pregledala navodil za igranje, ki so bila na mizi, za takšna navodila pa zaposlenih ni vprašala. Oprema za bowling v prostorih njenega zavarovanca je ustrezala vsem normativom, ki so predpisani za takšno igro. Med to opremo spadajo tako bowling steze kot tudi stojala za krogle. Tožnica bi morala dokazati protipravno ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja in vzročno zvezo, vendar pa tega ni dokazala. Sodišče ni tisto, ki bi lahko ugotavljalo ali obstaja njihova protipravnost, saj nima znanja, da bi ugotavljalo ali bowling oprema ustreza normativom ali pa gre za protipravno ravnanje. Med to opremo spadajo tudi navodila za igro, ki so pritrjena na mizi, na stojalu pa so prilepljene nalepke. Sodišče je v razlogih sodbe napisalo, da dva zaposlena delavca na bowlingu ne zadoščata , s tem pa je prekoračilo trditveno podlago, saj tožnica takšnih konkretnih trditev ni nikoli postavila. Sklicuje se na izpovedbo priče B. A., ki je zaposlen kot inštruktor bowlinga in ki je povedal, da samo igranje bowlinga zaposleni opazujejo in nadzirajo, vendar je v tem prostoru 14 stez, zato je nemogoče nadzirati vse steze. Priznavajo, da računalniški program predvideva 8 igralcev na stezo, vendar pa na bowlingu P. T. dopuščajo običajno 4 igralce, izjemoma pa 5 ali 6. V pritožbi ponavljajo, da so navodila za igranje bowlinga na vidnem mestu, v kolikor pa kdo želi, mu lahko inštruktor tudi obrazloži način igranja. Če bi bila tožnica dovolj pozorna, bi navodila opazila, saj so na mizah in bi jih lahko tudi prebrala, prav tako pa tudi nalepki, ki se nahajata na stojalu za bowling. Tožnica ni nikoli zatrjevala, da sta nalepki premajhni in na neprimernem mestu. Tožnici očitajo, da se ni pozanimala, kako se pravilno igra, pač pa je enostavno začela igrati in je prevzela krogle v takšnem stanju, kot je bilo. Za njeno nepoznavanje pravil igre pa ne morejo biti odgovorni. Zato do tožničine poškodbe ni prišlo zaradi protipravnosti na strani njenega zavarovanca, saj se je igra izvajala v prostorih, ki so bili urejeni v skladu z normativi za to dejavnost, pač pa je prišlo do poškodbe, ker tožnica ni spoštovala pravila. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zahtevek zavrne in odloči o stroških tega pravdnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sam način nastanka poškodbe ni bil sporen in ga pritožnica s pritožbo ne izpodbija. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki je odločilno za presojo utemeljenosti pritožbe je naslednje: - tožnica je bila s svojo družbo tega dne na bowling igrišču toženkinega zavarovanca, kjer je 14 igralnih stez, na začetku vsake se nahaja miza s štirimi stoli, na vsako mizo pa je pritrjena tabla s pravili oziroma bowling bontonom iz 16 točk; -med vsako igralno stezo so kanali, po katerih se krogle vračajo nazaj, ki se končajo s stojalom za krogle, na dnu katerih so prilepljeni dve opozorilni nalepki, od katerih prva opozarja na dva nepravilna načina dvigovanja krogle iz stojala, druga pa na dejstvo, da lahko stojalo sprejme največ 12 krogel; - tožničina skupina, v kateri je bilo šest igralcev je ob plačilu in prevzemu čevljev za igranje prevzela stezo v stanju kot je bila, sami niso izbrali in naložili igralnih krogel na stojalu, ker so te že bile tam, bila pa je tema, tako da navodil na mizi niso videli, med igranjem, pa tudi ko so sprejeli čevlje za igranje, pa jih ni nihče od zaposlenih opozoril, da je na stojalu preveč krogel; - B.A., ki je bil takrat zaposlen kot inštruktor bowlinga na recepciji P. T. je povedal, da je bila njegova naloga, da stranko vpiše, razdeli čevlje in pobere plačilo; če ima stranka željo ali veliko sprašuje v zvezi z igro, ji tudi pokaže, kako se igra bowling, sicer pa te storitve ne ponujajo, ker je frekvenca ljudi zelo velika; znano mu je, da se včasih zgodi, da komu pade kakšna krogla na nogo ali iz stojala ali med nošenjem, dopuščajo, da igra na posamezno stezo le pet igralcev, ker so za posamezno mizo štirje stoli za štiri igralce, medtem ko eden meče kroglo, izjemoma pa dovolijo tudi, da igra na posamezno stezo šest igralcev in jih vpišejo kot tri pare. Ob petkih in sobotah pa je od 20.00 ure dalje na bowlingu zatemnjeno, ker je tam tudi disco in takrat so dejansko osvetljene krogle in steza, sama osvetlitev pri mizi pa je bistveno manjša in je navodila težje prebrati; - iz vsebine navodil oziroma “bowling bontona” na mizi izhaja, da se tri od šestnajstih točk nanašajo na igralne krogle in sicer 4., 5. in 10. točka, ki določa, da je potrebno po končani igri krogle pospraviti; - opozorilni nalepki na samem stojalu, kot je sodišče ugotovilo, izrecno ne opozarjata na možnost izpada krogle iz stojal, razen tega pa sta premajhni in na neprimernem mestu, saj sta pri polnem stojalu in slabi osvetljenosti povsem nevidni od mize in torej ne služita svojemu namenu Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno presojalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke po strožjih kriterijih. Le-ta je namreč profesionalna organizacija, dejavnost pa opravlja kot poslovno dejavnost. Zato je to odgovornost pravilno presojalo v skladu z drugim odstavkom 6. člena OZ, ki nalaga udeležencem v obligacijskih razmerjih pri izpolnjevanju poklicne dejavnosti večjo skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka. Res je, kar izpostavlja pritožnica, da tipična tveganja pri posameznem športu prevzamejo udeleženci sami, vendar pa to ne odvezuje organizatorja, da aktivnost organizira v skladu z merili profesionalne skrbnosti, ki so vsebovana ali v varnostnih predpisih, pravilih stroke ali pa v splošnem načelu prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ) (1). Zato ne držijo pritožbene navedbe o tem, da je tožnica sama odgovorna za nastanek škode. Če bi morala tožnica vedeti, da so zaradi povečanega rizika možne poškodbe, bi to toliko bolj moral vedeti zavarovanec tožene stranke. Ne držijo pritožbene navedbe o tem, da tožnica ni dokazala nepravilnega (protipravnega) ravnanja tožene stranke. Pritožnica izpostavlja navodila in tožnici očita premajhno skrbnost, vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo v času, ko je tožnica prišla v te prostore v prostorih bowlinga temno, bila je velika gneča in kot je povedal B. A., je ob petkih in sobotah od 20.00 ure dalje zatemnjeno, ker je tam tudi disco. Glede na to pa so pravilni zaključki sodišča prve stopnje o tem, da zavarovanec tožene stranke ni ravnal s profesionalno skrbnostjo, saj so bila navodila slabo vidna zaradi teme, še posebno pa navodila na nalepkah, za katere pa je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da niti izrecno niso opozarjale na možnost izpada krogle. Že tako ugotovljeno dejstvo pa potrjuje zaključke o tem, da tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da je škoda nastala brez njene krivde.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje so neutemeljene pritožbene navedbe o tožničinih kršitvah. Do poškodbe tožnice je prišlo zaradi izpada krogle, glede katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je krogla padla zaradi prevelikega števila krogel v stojalu. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z zaključki sodišča prve stopnje o tem, da tožnici ni mogoče očitati nepravilnega ravnanja, saj je sodišče ugotovilo, da je skupina, v kateri je bila tožnica dobila že polno stojalo za krogle, ker prejšnja skupina, ki bi morala glede na 10. točko pravil stojalo pospraviti, tega ni storila (razlogi v sodbi v točki 15). Pritožnica v pritožbi sama izpostavlja izpovedbo svojega zaposlenega B. A., ki pa je izpovedal o temi v prostoru kot tudi opisal, kakšno delo sta takrat opravljala oba zaposlena: sam je dajal copate in izstavljal račune, drugi delavec pa je vpisoval v računalnik podatke in sprejemal naročila za menije. Zato pritožbene navedbe o tem, da zavarovanec tožene stranke ni mogel istočasno nadzorovati vseh 14 stez ob zaključkih sodišča prve stopnje ne morejo pomeniti, da je tožena stranka sploh kaj storila; nasprotno s temo zaradi disca je celo onemogočila vidnost navodil. Ne držijo pritožbene navedbe, da tožnica glede opustitev ni podala trditvene podlage. Zatrjevala je, da je bilo stojalo za krogle polno že takrat, ko so prišli, da ni opazila tabel, ki bi opozarjale, da na stojalu ne sme biti večjega števila krogel in da je upravljalec dolžan skrbeti, da se upoštevajo vsa pravila igre, tudi da na stojalu ni preveč krogel (česar tožena stranka ni izrecno zanikala), kar pa je zadostna trditvena podlaga. Res je tožnica še zatrjevala, da stojalo ni imelo ustrezne zaščite, ki bi preprečevalo padec krogle iz stojala, ko je le-to polno s kroglami, kar je sodišče prve stopnje tudi povzelo, kar pritožnica sicer utemeljeno graja. Kakšno mora biti stojalo za krogle, je stvar izvedenca še posebno, ker je tožena stranka zatrjevala, da takšne posebne zaščite ni predvidene, vendar pa zgolj tako nepravilno ugotovljeno dejstvo ne pomeni takšne kršitve, zaradi katere drugi razlogi v sodbi ne bi bili pravilni. Do tožničine poškodbe je prišlo zaradi tega, ker je bilo v stojalu preveč krogel, torej zaradi neupoštevane 10. točke pravila, s tem v zvezi pa opustitve tožene stranke, ki ni poskrbela, da bi tudi predhodni udeleženci upoštevali ta pravila. Zato tudi ne držijo pritožbene navedbe o tem, da na to, koliko krogel in katere krogle bo kdo od igralcev izbral lastnik bowlinga nima vpliva, saj bi lastnik bowlinga moral, glede na svojo profesionalno skrbnost in ob tem, da se profesionalno ukvarja s to dejavnostjo poskrbeti, da tudi drugi udeleženci spoštujejo pravila kot tudi poskrbeti, da so ta pravila udeležencem dana jasno in na viden način, česar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso storili. Glede na to, kar je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, pa ne držijo pritožbene navedbe, da tudi takrat, ko je gneča zaposleni igro poskušajo nadzirati največ kar se da, saj takšnega nadziranja tožena stranka ni dokazala. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bil nadzor v bowlingu povsem primeren, saj je sodišče ugotovilo kršitve, iz katerih izhaja, da takšen nadzor ni bil zadosten.

Pritožbene navedbe o tem, da tožnica ni nikoli trdila, da sta bili nalepki premajhni, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje in da je tako sodišče odločilo preko trditvene podlage, s tem pa prekršilo določbo 212 člena ZPP niso utemeljene, saj je tožnica trdila, da teh nalepk zaradi okoliščin, ki so bili tega večera na bowlingu sploh ni videla, sodišče pa je zaključilo, da so bile nalepke na takšnem mestu, da so bile zelo slabo vidljive. Pritožbeno ponavljanje o tem, da se tožnica ni pozanimala, kako se igra pravilno igra in da je do njene poškodbe prišlo že pri prvem metu krogle, so ne samo neutemeljene, pač pa tudi nekorektne, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožničina skupina na bowlingu dobila mesto, na katerem so bile v stojalu že krogle in da torej tožena stranka ni poskrbela, da bi tudi prejšnji igralci spoštovali navodila in za sabo pospravili krogle. Do poškodbe ni prišlo zato, ker tožnica ni poznala pravil igre, ampak zaradi premajhne skrbnosti zavarovanca tožene stranke. To pa ne pomeni, kot tendenciozno opozarja tožena stranka, da bi moral nekdo od osebja ves čas stati pri vsaki bowling stezi, pomeni pa, da organizator takšne igre ravna s takšno skrbnostjo, kot se zahteva od vsakega profesionalnega udeleženca, kar pomeni, da je vendarle dolžan ne le občasno kontrolirati samo igro, ampak tudi opozarjati na nevarnosti kot tudi na osnovna pravila igre. To bi bil toliko bolj dolžan storiti v primeru, ko je bila zaradi druge dejavnosti, iz katere je zavarovanec tožene stranke prav tako zaslužil, na tem prostoru tema.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, v sodbi je natančno obrazložilo ne le opustitve zavarovanca tožene stranke, ampak tudi ocenilo ravnanje tožnice in pravilno zaključilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je do poškodbe tožnice prišlo brez njene krivde (OZ člen 131/I). Zato je z vmesno sodbo pravilno odločilo o temelju odškodninske odgovornosti. Pritožba tako ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Sodba VS RS II Ips 690/2008 z dne 9. 6. 2011.