Jedro

Skladno z osmim odstavkom 3. člena Pravilnika se pri določitvi plačilnega razreda lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža. Navedena določba je uvrščena v II. poglavje Pravilnika, ki se po določbi 3. odstavka 1. člena Pravilnika smiselno uporablja tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena ZVrt.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Mestne uprave Mestne občine A. št. ... z dne 10. 10. 2008 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo se, zaradi zagotavljanja sredstev zasebnemu vrtcu iz proračuna občine in zaradi kritja plačila s strani Ministrstva za šolstvo in šport za mlajšega otroka, v 1. točki izreka tožeči stranki za otroka B.B. ugotovi, da je na podlagi vloge za znižano plačilo vrtca za obdobje od 1. 9. 2008 do 31. 12. 2008 na podlagi pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih uvrščena v 3. plačilni razred, ki bi ji bil določen, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca, v 2. točki pa tožeči stranki za otroka C.C. ugotovi, da je na podlagi vloge za znižano plačilo vrtca za obdobje od 1. 9. 2008 do 31. 12. 2008 na podlagi pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, uvrščena v 4. plačilni razred, ki bi ji bil določen, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca. Plačilo krije Ministrstvo za šolstvo in šport. Iz obrazložitve sledi, da je 4. plačilni razred, v skladu z lestvico iz 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06-UPB in 79/08, v nadaljevanju: Pravilnik), ugotovljen na podlagi povprečnega mesečnega bruto dohodka na družinskega člana v letu 2006 oziroma v zadnjih treh mesecih, ki je po predloženih podatkih znašal 548,11 EUR, kar predstavlja 45,19 % povprečne bruto plače na zaposleno osebo v RS v letu 2006. Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en plačilni razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Ugotovitev plačilnega razreda za stranko je potrebna, da se lahko določi plačilo obveznosti zasebnemu vrtcu iz občinskega proračuna ter za določitev višine sofinanciranja plačil staršev s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Pritožba tožeče stranke je bila z odločbo Župana Mestne občine A. št. ... z dne 3. 12. 2008 kot neutemeljena zavrnjena. Povprečni mesečni bruto dohodek na družinskega člana je ugotovljen skladno s 3. in 4. odstavkom 16. člena Pravilnika, plačilni razred pa določen skladno s 3. in 4. členom Pravilnika. Glede na navedeno je bila starejšemu otroku (B.B.) določena za en plačilni razred nižja cena, tako, da je otrok uvrščen v 3. plačilni razred, ki bi mu bil določen, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki ima javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da prvostopni organ tožnici iz neznanih razlogov ni upošteval posebnih socialnih razmer, t.j. da je član družine otrok s posebnimi potrebami in da družina odplačuje kredit za reševanje stanovanjskih razmer, pa pritožbeni organ ocenjuje, da te utemeljeno niso bile upoštevane, ker tožnica v vlogi težkih socialnih razmer ni izkazala. Dolgoročni kredit, ki je po navedbah (pri)tožnice stanovanjski, in ki ga vlagateljica izkazuje s potrdilom banke D.D.D. št. ... z dne 10. 11. 2006, glede na izkazano premoženjsko stanje ne ogroža socialnega položaja družine. Prav tako je iz odločbe Zavoda RS za šolstvo, št. ... z dne 5. 9. 2006 razvidno, da v času vlaganja vloge za znižano plačilo ni izkazanih potreb usmerjanja E.E., saj se je predmetna odločba nanašala na usmerjen program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, iz vloge vlagateljice pa je razvidno, da je otrok E.E. šoloobvezen. Zato po presoji pritožbenega organa podlaga za znižanje plačila po 7. odstavku 3. člena Pravilnika ni izkazana. Pritožbeni organ pa uradoma preizkusi še možnost smiselne uporabe 8. odstavka 3. člena Pravilnika, po kateri se pri določitvi plačilnega razreda lahko upoštevajo občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s 4., 5. in 6. odstavkom tega člena, zniža. Ker Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, znižanju plačil staršev in rezervacij (Uradni list RS, št. 18/08 in 93/08), ki ga je izdala MO A. smiselne uporabe za zasebne vrtce ne predvideva, ga pri odločanju ni mogoče uporabiti.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja, ker ji posebne socialne razmere neutemeljeno niso bile upoštevane. Izpodbijana odločba jih niti ne omenja, odločba o pritožbi pa jih zavrne z nedosledno in nasprotujočo si obrazložitvijo. Tožnica je v vlogi posebne socialne razmere navedla na enak način in s podobnimi prilogami kot v preteklih letih. Takrat so ji bile upoštevane, iz odločb drugih vlagateljev pa je razvidno, da MO A. socialne razmere na podlagi tovrstnih prilog še vedno upošteva. V obrazcu vloge za znižano plačilo vrtca ni predvideno, da bi vlagatelj vpisal dodatne stroške, ki jih ima na primer samo zaradi potrebnih zdravstvenih terapij za otroka. Zato je neprimerna ugotovitev, da socialni položaj družine ni ogrožen, saj MO A. ne razpolaga z vsemi informacijami glede finančnega položaja družine. Toliko bolj, ker sicer vlagateljem v vlogi ni potrebno navajati višine stroškov, temveč samo dokazati obstoj ustreznega kredita. V zvezi z vlogi priloženo odločbo Zavoda za šolstvo pa v odločbi prve stopnje ni bilo navedeno, da je odločba zavoda starejša. Ker so na MO A. zaradi spremenjene zakonodaje obravnavali vlogo, vloženo skoraj leto dni nazaj (medtem novih vlog ni bilo treba oddati), je logično, da so v spisu imeli samo hčerkino staro odločbo o usmeritvi. Vsekakor pa bi na to dejstvo morala opozoriti že prvostopna odločba, saj je organ seznanjen z dejstvom, da hči potrebuje posebno obravnavo. Poleg tega hčerko E.E. obravnava isti organ MO A. - Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje - v zvezi s povračilom dela stroškov za prevoz do šole, saj obiskuje posebni program vzgoje in izobraževanja v Zavodu F.F.F. v A. Omenjenega zavoda brez ustrezne odločbe ne bi mogla obiskovati, zato je trditev, da za usmerjanje ni potreb, sprenevedanje. Tožeča stranka zato vztraja, da vlogi priloženi listini dokazujeta posebne socialne razmere v družini. V Sklepu, ki ga navaja pritožbeni organ, je navedena samo cena posameznih programov in posamezna znižanja zaradi več sočasno vpisanih otrok. Glede na to, da se ekonomska cena po Sklepu uporablja pri izračunu plačila za zasebne vrtce, pa je nesmiselna trditev, da Sklep smiselne uporabe za zasebne vrtce ne predvideva. Pravilnik v 7. odstavku 3. člena določa, da lahko občina v izjemnih primerih v skladu z 32. členom ZVrt pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in določi nižje plačilo. Ker občina tovrstno znižanje plačila sicer izvaja, pomeni, da izpodbijana odločba diskriminatorno obravnava družino samo zato, ker so otroci vključeni v zasebni vrtec. Znižanje plačilnega razreda je predvideno za olajšanje življenjskih razmer občanom, vrsta vrtca pa ne more biti kriterij za določanje tega, kateri občani naj bodo do te ugodnosti upravičeni. Smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in pri razlogih, ki izhajajo iz izpodbijanih odločb. Predlaga zavrnitev tožbe. Tako prvostopni kot tudi drugostopni organ sta temeljito preverila navedbe o posebnih socialnih razmerah družine in ugotovila, da tožnica v vlogi težkih socialnih razmer ni izkazala. Priloženo potrdilo tudi sicer ne potrjuje, da gre za dolgoročni stanovanjski kredit oziroma da je bil porabljen za reševanje stanovanjskega vprašanja. Odločba Zavoda za šolstvo je veljala do aprila 2007, zato jo je prvostopenjski organ sicer vedno upošteval pri določanju plačilnega razreda v preteklih letih, kot to ugotavlja tudi tožnica. Iz vloge pa je razvidno, da je bil otrok v času vložitve vloge že šoloobvezen. Zavrača pa tožena stranka tudi očitek diskriminatorne obravnave otrok. V zadevi bi bilo namreč odločeno enako tudi, če bi otroka tožeče stranke obiskovala javni vrtec. Pojasni še, da niso vse posebne socialne okoliščine hkrati tudi težke socialne razmere.

Tožeča stranka v zvezi z odgovorom na tožbo vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, dodatno pa opozori, da višina mesečnega bruto dohodka doslej ni preprečevala, da bi se težke socialne razmere ugotovile z upoštevanjem kredita. Drugačna razlaga bi pomenila, da so do tovrstnega znižanja upravičeni samo tisti, katerih dohodek je v najnižjem plačilnem razredu, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Napačna je tudi ugotovitev, da potrdilo ne izkazuje, da gre za stanovanjski kredit. Na potrdilu namembnost ni navedena, saj je za tako opredelitev treba razpolagati z gradbenim dovoljenjem, izdanim na ime kreditojemalca. V obravnavanem primeru je lastnica stavbe tožničina mati, tožnica pa je z možem sofinancirala izgradnjo prizidka, kjer sedaj družina živi. Ko sta otroka obiskovala še javni vrtec in so bile ugotovljene vse socialne okoliščine (in dokazila v vlogi) identične sedanjim, težav z ugotavljanjem (in upoštevanjem) posebnih socialnih razmer ni bilo. Res je sicer, da vse posebne okoliščine niso hkrati tudi težke socialne razmere, kot trdi tožena stranka v odgovoru, vendar pa so v primeru tožničine družine te razmere dejansko težke, kar lahko z večletnim opazovanjem in obravnavo potrdijo otrokovi zdravniki, psihologi, pedopsihiater, vzgojitelji vrtca in učitelji iz šole.

Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločba ne navaja razlogov, zaradi katerih pri določitvi plačilnega razreda posebne socialne razmere niso bile upoštevane. Iz odločbe ni razvidno niti to, da jih je tožeča stranka sploh uveljavljala. Navedba pritožbenega organa, da je že organ prve stopnje ugotovil, da vlagateljica v vlogi težkih socialnih razmer ni izkazala, po navedenem ni skladna z razlogi izpodbijane odločbe. Obstoj težkih socialnih razmer preizkusi šele organ druge stopnje. V zvezi s tem pa, ne da bi tožnico pozval k predložitvi dodatnih dokazov, na podlagi ugotovljene neskladnosti med navedbo, da gre za šoloobveznega otroka in vlogi priloženo odločbo o usmeritvi otroka v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, presodi, da posebne potrebe otroka niso izkazane. Ob upoštevanju vsebine vlogi priložene odločbe, po presoji sodišča dejstvo, da gre za šoloobveznega otroka, ne more biti razlog za to, da se zatrjevana posebna socialna okoliščina, da je v družini otrok s posebnimi potrebami, kot neizkazana zavrne. Iz odločbe je namreč razvidno, da je otrok po strokovnem mnenju Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami opredeljen kot otrok z več motnjami, in sicer kot otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju, z zmerno govorno jezikovno motnjo in kot dolgotrajno bolan otrok. Kolikor predložena odločba po presoji organa kot dokaz ne zadošča, bi to, ob upoštevanju njene vsebine, narekovalo poziv stranki k predložitvi dodatnih dokazov. Način vodenja postopka je, kot utemeljeno ugovarja že tožeča stranka, tožečo stranko prikrajšal tudi za možnost predložitve (ustreznejšega) dokaza v pritožbenem postopku.

Skladno z osmim odstavkom 3. člena Pravilnika se pri določitvi plačilnega razreda lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža. Navedena določba je uvrščena v II. poglavje Pravilnika, ki se po določbi 3. odstavka 1. člena Pravilnika smiselno uporablja tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena ZVrt. Stališče pritožbenega organa, da se določbe Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, znižanju plačil staršev in rezervaciji (Uradni list RS, št. 18/08 in 93/08) za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, (smiselno) ne uporablja, ob upoštevanju določb Pravilnika ni pravilno. Negira pa ga tudi tožena stranka sama z navedbo, da so starši otrok, vključenih v javne in zasebne vrtce, obravnavani enako.

Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu, da ponovno odloči. O vlogi tožeče stranke mora ponovno odločiti v 30 dneh od prejema sodbe, pri čemer je vezan na pravno mnenje, ki ga je v tej sodbi zavzelo sodišče. V ponovnem postopku je prvostopni organ dolžan zavzeti stališče tudi do upoštevnosti posojila, katerega odplačevanje, kot drugo okoliščino, ki vpliva na socialni položaj družine, v vlogi uveljavlja tožeča stranka, zlasti v povezavi s posebnimi potrebami otroka, kolikor bodo v ponovljenem postopku te ugotovljene. Pri določitvi plačilnega razreda se, skladno s 3. odstavkom 1. člena ter 8. odstavkom 3. člena Pravilnika, upoštevajo tudi znižanja plačil, do katerih so starši upravičeni po določbah Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, znižanju plačil staršev in rezervaciji.

Sodišče je v zadevo odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.