Jedro

Nedvomno zelo slabo zdravstveno stanje dolžnika, kar uveljavlja dolžnik v predlogu za odlog izvršbe, lahko predstavlja posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za odlog izvršbe, vendar le v primeru, ko bi mogle biti zdravstvene težave dolžnika odpravljene v času, za katerega je mogoče izvršbo odložiti (v času treh mesecev).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za odlog izvršbe, vložen 15. 6. 2011 v delu, v katerem je dolžnik kot razlog za odlog navedel tek pravdnega postopka pri Okrožnem sodišču v ... (I. točka izreka). V preostalem delu temu predlogu za odlog izvršbe ni ugodilo, kakor tudi ni ugodilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe, vloženem dne 13.4.2011 (II. točka izreka).

2. Proti odločitvi iz II. točke izreka sklepa se dolžnik pravočasno pritožuje in predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se izvršba odloži. Ne strinja se s stališčem sodišča, da dolžnik ni uspel dokazati nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v smislu 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz predložene medicinske dokumentacije je namreč razvidno, da je dolžnikovo zdravstveno stanje zelo slabo in je očitno, da bi z izvršitvijo sodne odločbe dolžniku nastala nenadomestljiva škoda in bi bilo njegovo zdravje ogroženo. Ker dolžnik nima drugega stanovanja, bi se znašel na cesti in bi bilo ogroženo tudi njegovo življenje. Prilaga dodatno zdravstveno dokumentacijo, ki jo je pridobil šele po vložitvi predloga za odlog izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih in ne le v taksativno naštetih primerih iz 1. do 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, in sicer v primeru, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. O obstoju le-teh pa sme sodišče izvršbo odložiti najdlje za 3 mesece in le enkrat. 5. Gre torej absolutno za okoliščine, ki so kratkotrajne in zaradi nastopa katerih bi dolžnik v primeru takojšnje izvršbe pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in bi bila ta večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku ter hkrati za okoliščine, za katere je pričakovati, da bodo v času odloga, torej v treh mesecih, odpravljene. Posebno upravičenih razlogov torej ne predstavljajo okoliščine, ki trajajo dalj časa ali okoliščine, katere so morebiti celo trajne.

6. Nedvomno zelo slabo zdravstveno stanje dolžnika, kar uveljavlja dolžnik v predlogu za odlog izvršbe, lahko predstavlja posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za odlog izvršbe, vendar le v primeru, ko bi mogle biti zdravstvene težave dolžnika odpravljene v času, za katerega je mogoče izvršbo odložiti (v času treh mesecev).

7. V konkretnem primeru dolžnik sam v predlogu za odlog izvršbe z dne 15. 6. 2011 navaja, da ima kronične bolezni. To izhaja tudi iz medicinske dokumentacije, ki jo predložil k predlogu za odlog izvršbe in vsebino katere je prvostopenjsko sodišče povzelo v izpodbijani sklep (priloga B5), kot tudi iz izvida, ki ga prilaga dolžnik k pritožbi (priloga B7), kjer specialist nevropsihiater v izvidu za potrebe kazenskega postopka ugotavlja, da gre za organsko motenost osebnosti in vedenja zaradi možganske bolezni in poškodbe, pri čemer je motnja težja, organska, trajna in napredujoča. 8. Glede na takšno izkazano bolezensko stanje dolžnika, ko je evidentno, da gre za kronično bolezen, ki je trajna in napredujoča, in ki je v treh mesecih, za kolikor bi bilo ob ugoditvi predlogu izvršbo mogoče najdlje odložiti, ne bi mogla biti odpravljena, je zaključek sodišča prve stopnje, da zdravstveno stanje dolžnika oziroma njegova bolezen ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe, pravilna.

9. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je s potekom časa od vložitve predloga za odlog izvršbe (13. 4. 2011 in 15. 6. 2011), dolžnik odlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je mogoč najdlje za 3 mesece, dejansko že dosegel. 10. Kot je že prvostopenjsko sodišče izpostavilo tudi pritožbeno sodišče poudarja dolžnost strank, da spoštujejo sodne odločbe. Prav tako pritožbeno sodišče izpostavlja, da je izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova obveznost izpraznitve in izročitve nepremičnine, postal pravnomočen že dne 10. 2. 2010, torej že pred 20. meseci. Ob takem stanju zadeve, bi bilo odlaganje izvršbe že pojmovno povsem neustrezno in bi ravnanje sodišča predstavljalo negacijo lastnih odločitev.

11. V pritožbi uveljavljani razlogi po navedenem niso izkazani. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).