Jedro

ZIZ sicer res splošno dopušča, da je mogoče izdati začasno odredbo s kakršnokoli vsebino, ki dosega svoj namen in glede zavarovanja nedenarnih terjatev, kot je primer v obravnavani zadevi, v 273. členu le eksemplifikativno našteva nekatere vsebine začasnih odredb. Vendar je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da je notariat po 137. členu Ustave javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa Zakon o notariatu (ZN).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero je toženi stranki (dolžniku) in njegovim morebitnim univerzalnim pravnim naslednikom prepovedalo razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom pri opredeljenih nepremičninah 27-ih parcelnih številk in ji prepovedalo, da skrbniškemu notarju A. A., notarju v Ljubljani, poda obvestilo, da na novega upravičenca prenaša pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom na podlagi predloga za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 6. 6. 2023, vloženega v zemljiško knjigo pod opr. št. Dn .../2023 in je takšna morebitna njegova izjava brez vsakega pravnega učinka; za primer kršitve te prepovedi je izreklo dolžniku denarno kazen v višini 20.000,00 EUR; sklenilo je, da se začasna odredba izvrši z vročitvijo notarju in da stopi v veljavo takoj z dnem izdaje in velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe, izdane v predmetnem pravdnem postopku P 89/2023, ugovor zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo pa ne zadrži njegove izvršitve; sklep o zavarovanju pa ima učinek sklepa o izvršbi (točke od I do VI izreka sklepa). Predlog za izdajo začasne odredbe tožeče stranke je zavrnilo v delu, v katerem je ta predlagala, da se dolžniku Lovski družini (toženi stranki) prepove oz. nalaga, da ne sme v zvezi s spornimi nepremičninami storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo tožeči stranki ter da ne sme ničesar storiti na opredeljenih nepremičninah, na katere meri terjatev, zlasti ne sme sklepati kakršnih koli pogodb, s katerimi bi odtujil ali obremenil sporne nepremičnine, ali izstaviti in overiti zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice ali obremenitev nepremičnin (točka VII/2 izreka); zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, da se dolžnikovemu dolžniku - skrbniškemu notarju A. A., notarju v ..., prepoveduje po nalogu dolžnika (tožene stranke) ali njegovih morebitnih univerzalnih pravnih naslednikov ali katerekoli tretje osebe pri opredeljenih nepremičninah vložiti zemljiškoknjižna predloga za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na podlagi predloga za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 6. 6. 2023, vloženega v zemljiško knjigo pod Dn ... oz. na podlagi v posledici teh predlogov in tega sklepa vpisanih zaznamb vrstnega reda (točka VII/3 izreka); zavrnilo je predlog tudi v delu, da se dolžniku (toženi stranki) ali njegovim morebitnim pravnim naslednikom v korist upnika (tožeče stranke) prepoveduje odtujiti ali obremeniti opredeljene nepremičnine ter da se v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve v korist upnika (točka VII/4 izreka); predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo tudi v delu, da se 2. in 3. točka izvrši z vročitvijo notarju, 2. točka z vročitvijo dolžniku, v 4. točki pa z vpisom v zemljiško knjigo. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo tudi v presežku med predlagano denarno kaznijo 100.000,00 EUR in izrečeno denarno kaznijo 20.000,00 EUR in v delu, kjer je tožeča stranka predlagala izrek denarne kazni za kršitev pod točko 2 predlagane začasne odredbe (točka VIII. izreka). Odločitev o stroški zavarovanja z začasno odredbo pa je pridržalo za končno odločbo (točka IX. izreka).

2. S sklepom o popravi z dne 12. 2. 2024 je sodišče prve stopnje na podlagi predloga tožeče stranke popravilo del obrazložitve v 17. točki sklepa.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka po zastopniku in sklep izpodbija v zavrnilnem delu in sicer v točki VII. izreka, ki se nanaša na 3. točko predloga za izdajo začasne odredbe, s katero je bilo predlagano, da se dolžnikovemu dolžniku - skrbniškemu notarju A. A., notarju v ... prepoveduje po nalogu dolžnika (tožene stranke) ali njegovih morebitnih univerzalnih pravnih naslednikov ali katerekoli tretje osebe pri spornih nepremičninah vložiti zemljiškoknjižna predloga za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na podlagi predloga za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 6. 6. 2023, vloženega v zemljiško knjigo pod opr. št. Dn .../2023 oziroma na podlagi v posledici teh predlogov in tega sklepa vpisanih zaznamb vrstnega reda. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je predlagana začasna odredba v zgoraj opredeljenem delu v nasprotju z v 20. točki obrazložitve opisanim položajem in vlogo notarja oziroma notarja kot javne službe. Položaj tožeče stranke in njen zahtevek, kot ga uveljavlja v tej pravdi, poleg že dovoljene začasne odredbe v I. točki je najbolj učinkovito varovan z začasno odredbo z vsebino, kot je navedena v izpodbijanem delu, ki tako pokrije vse možne situacije oziroma manevre tožene stranke, ki so povsem negotovi in tožeči stranki ne morejo biti znani, oziroma, ki toženi stranki dejansko začasno (za čas trajanja te pravde, da se razjasni kdo je lastnik nepremičnin) onemogoči prenos lastninske pravice na tretjega. Razlogi sodišča, da skrbniški notar v opisani situaciji in ob izdani začasni o odredbi ne bi smel vložiti zemljiškoknjižnega predloga v zemljiško knjigo, ne prepričajo oziroma to ne more biti razlog za zavrnitev predlagane začasne odredbe v izpodbijanem delu. Namen začasne odredbe je namreč čimbolj učinkovito preprečiti morebitne grozeče posledice za tožečo stranko v smeri varovanja njenega tožbenega zahtevka, kar pa je v obravnavanem primeru moč doseči le s prepovedjo skrbniškemu notarju, kot je bila predlagana, poleg že izdane začasne odredbe v I. točki. Tožeča stranka še navaja, da to tudi ni novost, saj se začasne odredbe s podobno vsebino izdajajo tudi v kazenskih postopkih in tudi v skladu z določbami ZFPPIPP, sklepi o začasnih odredbah pa se v izvršitev vročajo tudi vsem notarjem v Sloveniji. Eden izmed vidikov učinkovitosti pravice do sodnega varstva je namreč tudi zagotovitev ustreznih procesnih sredstev, ki preprečujejo, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Svojega namena pa med drugim sodno varstvo očitno ne more več doseči tudi v primeru, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Zakonske določbe o dopustnosti začasnih odredb za preprečitev nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode neposredno služijo ustavni zahtevi po zagotavljanju učinkovitosti pravice do sodnega varstva in je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v opredeljenem delu, poleg že izdane začasne odredbe, tisto sredstvo zavarovanja, ki učinkovito varuje tožbeni zahtevek tožeče stranke v tej pravdi. Brez izdaje začasne odredbe z vsebino, kot jo je tožeča stranka opredelila v izpodbijanem delu, bi sodno varstvo po tožbi izgubilo svoj smisel oziroma bi ostalo brez pomena. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje z napotkom, da o predlogu v opredeljenem delu ponovno odloči v korist tožeče stranke. Priglaša tudi stroške pritožbe.

4. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter ob tem po uradni dolžnosti glede postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in glede pravilne uporabe materialnega prava.

7. Predmet pritožbenega preizkusa je zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, da se skrbniškemu notarju kot dolžnikovemu dolžniku prepoveduje po nalogu dolžnika (tožene stranke) ali njegovih univerzalnih pravnih naslednikov ali katerekoli tretje osebe pri nepremičninah v izreku opredeljenih 27-ih parcelnih številk vložiti zemljiškoknjižna predloga za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na podlagi predloga za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 6. 6. 2023 pod opr. št. Dn .../2023 oziroma na podlagi v posledici teh predlogov in tega sklepa vpisanih zaznamb vrstnega reda, ki se izvrši z vročitvijo notarju.

8. Sodišče druge stopnje kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. ZIZ sicer res splošno dopušča, da je mogoče izdati začasno odredbo s kakršnokoli vsebino, ki dosega svoj namen in glede zavarovanja nedenarnih terjatev, kot je primer v obravnavani zadevi, v 273. členu le eksemplifikativno našteva nekatere vsebine začasnih odredb. Vendar je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da je notariat po 137. členu Ustave javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa Zakon o notariatu (ZN). Notar javno službo opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države. Pravilno je obrazložilo in izpostavilo, da je notar skladno z 2. členom ZN oseba javnega zaupanja, da predlog za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in za razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom vloži skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine (prvi, peti in šesti odstavek 69. člena ter drugi odstavek 70. člena ZZK-1), in le ta lahko v skladu z drugim in tretjim odstavkom 125.a člena ZZK-1 vloži predlog za zaznambo vrstnega reda in predlaga vknjižbo ali predznambo v zavarovanem vrstnem redu. Pojasnilo je, da mora notar v tem postopku potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali zaznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, to potrdilo pa je javna listina (3. člen ZN), ki ima posebno dokazno moč (224. člen ZPP), skrbniški notar pa na podlagi tako urejenega postopka kot pooblaščenec lastnika nepremičnine, kot oseba javnega zaupanja ne more potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju (v danem primeru toženi stranki) preprečeno z začasno odredbo1. Sodišče prve stopnje je o izdani začasni odredbi (točka I do VI izreka sklepa), kot je pojasnilo, tudi seznanilo skrbniškega notarja, kar spisovni podatki tudi potrjujejo2. 9. Z vsebino začasne odredbe, z izdajo katere je sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke ugodilo (točke od I do VI izreka sklepa), s katero je toženi stranki in njenim morebitnim univerzalnim pravnim naslednikom prepovedalo razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom pri opredeljenih nepremičninah in ji prepovedalo, da skrbniškemu notarju poda obvestilo, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca (2. točka drugega odstavka 70. člena ZZK-1), upoštevaje že opisan postopek in položaj notarja, je dosežen namen zavarovanja z začasno odredbo in je predlog v izpodbijanem delu materialno pravno pravilno zavrnjen.

10. Ob obrazloženem in ker sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega dela sklepa tudi ni ugotovilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členoma 239 in 15 ZIZ).

11. Ker odločitev sodišča prve stopnje, da se odločitev o stroških zavarovanja z začasno odredbo pridrži za končno odločbo (točka IX izreka), ni pritožbeno izpodbijana, je glede priglašenih pritožbenih stroškov enako odločilo tudi sodišče druge stopnje.

1 Tako npr. tudi sklep VSL I Cpg 307/2022. 2 Glej vročilnico, pripeto k list. št. 39 za notarja A. A..