Jedro

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda, ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 19. 12. 2016 v prvem odstavku izreka, kjer je odločeno, da se pritožba tožnika zavrne in v tretjem odstavku izreka, kjer je odločeno, da stroškov postopka ni, ter da se ugotovi, da je tožnik s pritožbo v upravnem postopku zoper odločbo toženca z dne 9. 9. 2016 uspel in da se mu povrnejo stroški upravnega postopka v višini 416,06 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da sodbo izpodbija v celoti, njegov zahtevek v pritožbenem postopku je bil utemeljen, a kljub temu zavrnjen, kar je ugotovilo tudi sodišče, a je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov pritožba meni, da so bili specificirani: gre za trud, ki ga je imel s postopkom. Na sodišču je izpostavil tudi svoje osebne specifičnosti, ki so sanje, intuicija in številke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 19. 12. 2016, s katero se je pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote tožene stranke z dne 9. 9. 2016 zavrnila, izpodbijana odločba odpravila, ter odločilo, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja in naslova družbeništva oziroma ustanoviteljstva zavoda A., v katerem je hkrati poslovodna oseba, na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, od 1. 4. 2016 dalje za polni zavarovalni čas 40 ur na teden.

6. Pravna podlaga v predmetni zadevi je Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/13) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B, Ur. l. RS, št. 102/2015). ZPIZ-2B, ki je začel veljati s 1. 1. 2016 je v tretjem odstavku 37. člena določil, da se morajo osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine iz 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami), do 31. marca 2016, obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Osebe, ki se do 31. marca 2016 ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1, se po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. aprila 2016 dalje. Po četrtem odstavku 81. člena ZMEPIZ-1 velja, da če je postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca uveden po uradni dolžnosti, se lastnost zavarovanca vzpostavi z dnem nastanka pravnega razmerja, vendar za največ pet let pred dnem izdaje odločbe. Po določbi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.

7. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda A., ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2. 8. Tožnik se do 31. 3. 2016 sam ni vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s tretjim odstavkom 37. člena ZPIZ-2B in je zato tožena stranka njegovo lastnost zavarovanca ugotovila po uradni dolžnosti od 1. aprila 2016 dalje.

9. Zgoraj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama ugotovila, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na kateri pravni podlagi, torej na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 dalje ter za kakšen čas (za polni zavarovalni čas 40 ur tedensko). Takšno zavarovalno podlago ob upoštevanju ostalih pravno relevantnih dejstev, bi tožnik imel, ne glede na to, ali bi bil poslovodna oseba v gospodarski družbi A., ali pa je A. zavod. To na samo pravno podlago zavarovanja, obseg zavarovalnega časa in od kdaj dalje, ne vpliva. To, da je tožnik družbenik v gospodarski družbi ali poslovodna oseba, direktor zavoda so okoliščine, ki bi jih tožena stranka lahko navedla tudi v obrazložitvi svojih odločb. 10. Upoštevajoč zgoraj navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnik v pritožbenem postopku pri toženi stranki ni uspel, in da je tožena stranka ob reševanju pritožbe pritožbo pravilno zavrnilo.

11. V odločbi, s katero se postopek konča, določi organ, ki jo izda, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka), kakor to določa drugi odstavek 113. člena ZUP. Postopek v konkretnem primeru se za stranko ni končal ugodno ter gredo tako eventuelni stroški v breme stranke. Tako je tudi v tem primeru. Sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve pravilno navaja, da bi v tožnikovem primeru tožnik bil upravičen do povračila stroškov, če bi dokazal, da ni podlage za ugotovitev lastnosti zavarovanca po prvem odstavku 16. člena ZPIZ-2, za polni zavarovalni čas, 40 ur na teden, od 1. 4. 2016 dalje.

12. Navedeno je edino relevantno za rešitev predmetne zadeve.

13. Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, na podlagi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.