Jedro

Upnikov predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper pravne naslednike dolžnika - pravne osebe, ki je prenehala obstajati, in predlog za drugo izvršilno sredstvo ni nov predlog za izvršbo, zato ni podlage, da bi se sodišče izreklo za krajevno nepristojno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Na upnikov predlog, imenovan sprememba upnika, sprememba dolžnika in sprememba izvršilnega naslova, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju.

Proti sklepu se pritožuje upnik in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da teče izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II Ig 384/94 pravnega prednika sedanjega upnika zoper dolžnika. Dolžnik je bil na podlagi 35. člena ZFPPod izbrisan iz sodnega registra in ker se po samem zakonu ob prenehanju pravne osebe izvršilni postopek prekine, predlaga upnik nadaljevanje postopka zoper novo predlagane dolžnike, to je družbenike izbrisane družbe, in sicer z novim izvršilnim sredstvom. Prvostopno sodišče je napačno odločilo, da se postopek ne nadaljuje, temveč ga je spremenilo v nov izvršilni postopek.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisa opr št. II Ig 383/94 Okrajnega sodišča v Ljubljani je razvidno, da teče izvršilni postopek pravnega prednika sedanjega upnika zoper dolžnika zaradi izterjave zneska 1.099.755,00 SIT, in sicer z rubežem denarnih sredstev dolžnika na računu pri APP Ljubljana. Z dne 3.3.2001 vloženim predlogom je upnik, sklicujoč se na zgoraj navedeno opravilno številko, sporočil svoje pravno nasledstvo na aktivni strani in predlagal spremembo dolžnika ter izvršilnega naslova (pravilno : spremembo izvršilnega sredstva, in sicer izvršbo na premičnine). Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu šteje upnikov predlog za nov predlog za izvršbo in torej za nov izvršilni postopek, zaradi česar naj bi bilo po 77. členu ZIZ pristojno sodišče, na območju katerega so stvari dolžnikov. V izpodbijanem sklepu ni razlogov o tem, zakaj je treba upnikov predlog šteti za nov predlog za izvršbo, ko pa izvršilni postopek pod opr. št. II Ig 383/94 ni končan, upnik pa predlaga nadaljevanje tega izvršilnega postopka proti pravnim naslednikom dolžnika - pravne osebe, ki je prenehala obstajati in hkrati predlaga novo sredstvo izvršbe. Ugotoviti je potrebno, da zatrjuje upnik prenehanje prvotnega dolžnika v smislu 27. člena ZFPPod in 394. ter 456. člena ZGD, ker navaja tri ustanovitelje oziroma družbenike navedene izbrisane družbe kot odgovorne za obveznosti te družbe. Če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, pride po 205. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ do prekinitve postopka po samem zakonu, po 208. členu ZPP pa se prekinjeni postopek nadaljuje, ko se pravne naslednike povabi, da prevzamejo postopek. Nadaljevanje postopka zoper pravne naslednike prvotnega dolžnika je torej vsebina predloga upnika, drugi del predloga pa je dovolitev sredstva izvršbe v smislu 3. odstavka 34. člena ZIZ. Nikakršne podlage torej ni obravnavati upnikov predlog z dne 3.3.2001 kot nov predlog za izvršbo, zaradi česar je zmotna uporaba 77. člena ZIZ za ugotovitev krajevne pristojnosti sodišča. Kadar sodišče poleg že dovoljenih sredstev izvršbe ali namesto že dovoljenega sredstva izvršbe dovoli novo sredstvo izvršbe, ostane prvotna krajevna pristojnost sodišča, ki je že dovolilo izvršbo (34. in 35. člen ZIZ) in se sodišče več ne more izreči za krajevno nepristojno. Z izdajo izpodbijanega sklepa je torej prvostopno sodišče kršilo zgoraj navedene določbe ZIZ in ZPP, ob tem ko je zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).