Jedro

Pritožbeno stališče zagovornika, da naj bi institut enovitega kaznivega dejanja, ker se je izoblikoval v sodni praksi, predstavljal izjemo od splošnega pravila, ki jo je treba razlagati restriktivno in zgolj v korist obdolžencu, ni utemeljeno, saj je presoja uporabe tega instituta odvisna od okoliščin vsakokratnega konkretnega primera.

Ključno je, da je obtoženka za pridobitev in ohranitev posla dobave medicinskega materiala zahtevala kontinuirane, periodične nedovoljene denarne nagrade ter da je bil njen cilj od samega začetka postavljene zahteve čim dlje kontinuirano, periodično sprejemati nedovoljene denarne nagrade v celotnem časovnem obdobju dobav medicinskega materiala, ne glede na dejanskega dobavitelja, pri čemer ji jih je celotno obdobje izročala ista oseba in vedno le in izključno v gotovini. Zato je šlo z vidika obtoženke pri prenosu dobave določenega medicinskega materiala z družbe Y. na družbo X. glede zahtevanja in sprejemanja nedovoljenih denarnih nagrad zgolj za nadaljevanje ustaljene dotedanje prakse in ne morebiti za oblikovanje nove volje pri obtoženki.

Vsa navedena dejstva pa potrjujejo tako visoko homogenost obtoženkinega ravnanja, da je posamični sprejem nedovoljene nagrade pomenil le kvantitativno povečanje znotraj istega neprava in tako del enotne kriminalne dejavnosti ter bi bilo neživljenjsko in v nasprotju z vsebino samega življenjskega dogodka, kot tudi v smislu materialnih določb, da bi se obravnavano enovito kaznivo dejanje delilo na posamezna ravnanja kot samostojna kazniva dejanja.

Izrek

I.Ob delni ugoditvi pritožbama obtožene A. A. in njenega zagovornika ter po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenskih sankcijah spremeni tako,

a.)da se v opisu dejanja pod točko I/1 izreka:

-v tabeli pod zap. št. 1: znesek "2.737,90" nadomesti z zneskom "1.072,90";

-v tabeli pod zap. št. 2: znesek "3.561,00" nadomesti z zneskom "1.107,00";

-v tabeli pod zap. št. 10: znesek "6.531,00" nadomesti z zneskom "2.531,00";

-zneska "65.986,45" nadomestita z zneskoma "57.867,45".

b.)da se obtoženi A. A. izrečeni kazni znižata na 2 (dve) leti zapora in na 200 (dvesto) dnevnih zneskov oziroma 20.000,00 (dvajset tisoč) EUR stranske denarne kazni.

Obtoženka je denarno kazen v skladu s petim odstavkom 47. člena Kazenskega zakonika dolžna plačati v roku 3 (treh) mesecev po pravnomočnosti sodbe.

Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče v skladu s prvim odstavkom 87. člena Kazenskega zakonika izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska (200 EUR) določilo en dan zapora.

c.)da se na podlagi četrtega odstavka 241. člena Kazenskega zakonika obtoženi A. A. vzame prejeto nedovoljeno darilo v skupnem znesku 80.679,45 EUR.

č.)da se dejanje opisano pod točko II izreka pravno opredeli kot kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena v zvezi z 42. členom Kazenskega zakonika v zvezi z 9. točko 25. člena v zvezi s 1. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.

II.V ostalem se pritožbi obtožene A. A. in njenega zagovornika ter v celoti pritožba zagovornika obtožene pravne osebe X. d. o. o. zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo pod točko I izreka obtoženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po drugem v zvezi s prvim odstavkom 241. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Na podlagi drugega odstavka 241. člena KZ-1 ji je izreklo kazen tri leta zapora ter na podlagi drugega odstavka 45. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 47. člena KZ-1 stransko denarno kazen v višini 350 dnevnih zneskov (35.000,00 EUR), ki jo je obtoženka v skladu s petim odstavkom 47. člena KZ-1 dolžna plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1 izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska (200 EUR) določilo en dan zapora. Na podlagi četrtega odstavka 241. člena KZ-1 je obtoženki vzelo prejeto nedovoljeno darilo v skupnem znesku 88.798,45 EUR, na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) pa je obtoženka dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Pod točko II izreka sodbe je odločilo, da je gospodarska družba X. d. o. o. odgovorna za kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1 v zvezi z 9. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju: ZOPOKD) v zvezi s 1. in 3. točko 4. člena ZOPOKD in ji na podlagi 1. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 26. člena ZOPOKD izreklo denarno kazen v višini 50.000,00 EUR. Odločilo je še, da je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP pravna oseba X. d. o. o. dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2.Zoper sodbo so se pritožili:

-obtožena A. A. in njen zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da njunima pritožbama ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženko oprosti obtožbe, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom in še podrejeno, da obtoženki izreče milejšo kazensko sankcijo;

-zagovornik obtožene pravne osebe X. d. o. o. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje "prvemu sodišču".

3.Na vse pritožbe je odgovoril okrožni državni tožilec I. K. s Specializiranega državnega tožilstva RS (v nadaljevanju: SDT RS) in predlagal, da jih pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljene in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Zagovornik obtožene A. A. je v odgovoru na odgovora državnega tožilca predlagal ugoditev njegovi in pritožbi obtoženke.

4.Sodišče druge stopnje je o seji in sestavi senata obvestilo vse stranke in oba zagovornika (prvi odstavek 378. člena ZKP). Na sejo nista pristopila obtožena A. A. in zakoniti zastopnik obtožene pravne osebe X. d. o. o. ..., ki pa sta bila o seji v redu obveščena, zato so bili pogoji, da se seja opravi, izpolnjeni (četrti odstavek 378. člena ZKP).

5.Pritožbi obtožene A. A. in njenega zagovornika sta delno utemeljeni, pritožba zagovornika obtožene pravne osebe X. d. o. o. ni utemeljena, izpodbijano sodbo pa je sodišče druge stopnje spremenilo tudi po uradni dolžnosti.

K pritožbi zagovornika obtožene A. A.:

6.Pritožnik uvodoma zatrjuje, da se izpodbijana sodba sklicuje na vsebino dokazov (listin), ki jih v sodnem spisu ni, ali pa so pod oznakami listin, na katere se sklicuje izpodbijana sodba, listine s povsem drugačno vsebino.

7.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da so bile listine iz prilog A, B in C sodnega spisa, ki jih v pritožbi kot domnevno neobstoječe izpostavlja zagovornik, skladno z določbami 339. člena ZKP, z (enakimi) številčnimi označbami kot so navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe, izvedene kot dokaz na glavni obravnavi, kar je sodišče prve stopnje izčrpno in natančno predstavilo v točkah 50 do 54 razlogov izpodbijane sodbe. Že iz tega razloga ne more vzdržati pritožbena trditev, da naj bi se izpodbijana sodba sklicevala na vsebino (listinskih) dokazov, ki jih v spisu ni, temveč je sodišče prve stopnje dosledno spoštovalo procesno pravilo, določeno v prvem odstavku 355. člena ZKP, da sme sodbo opreti samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi.

8.Sicer pa iz razlogov izpodbijane sodbe (točke 1, 2 in 4) ter podatkov v fizičnem spisu in v spisih, ki jih je pritožbeno sodišče prejelo v elektronski obliki skenirane na USB ključku (spisi X K 11063/2016, X K 68177/2019, X K 63304/2021 s priloženimi spisi III Kpd 3065/2014, III Kpd 34205/2015, III Kpd 55783/2013 in III Kpd 60251/2013), izhaja, da je bila predmetna kazenska zadeva prvotno del obsežnejše kazenske zadeve, kateri je bila ob uvedbi kazenskega postopka določena opravilna številka (v nadaljevanju: opr. št.) X Kpr 11063/2016, ob vložitvi obtožnice pa X K 11063/2016.

Po pravnomočnosti obtožnice in opravljenih predobravnavnih narokih je izvenobravnavni senat s sklepom IV Ks 11063/2016 z dne 16. 1. 2019 iz enotnega kazenskega postopka X K 11063/2016 kazenski postopek zoper obtožene A. A., E. E., N. N. in pravno osebo X. d. o. o. izločil ter se je v nadaljevanju vodil pod novo opr. št. X K 68177/2019. Predsednica senata je v na novo osnovanem spisu X K 68177/2019 14. 1. 2020 odredila izdelavo fotokopij celotnega spisa X K 11063/2016 (list. št. 3). V kazenskem postopku X K 68177/2019 je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo 15. 11. 2021 kazenski postopek zoper obtožene A.. A., N. N. in pravno osebo X. d. o. o. ponovno izločilo, tako da sta se kazenski postopek in glavna obravnava zoper te obtoženke nadaljevala pod novo opr. št. X K 63304/2021. V na novo osnovani spis X K 63304/2021 so bile vložene kopije rednega dela spisa X K 68177/2019, medtem ko se priloge niso ponovno fotokopirale.

9.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljene priloge A1 do A23773, B1 do B924 in od C300 dalje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navajalo z označbami, s katerimi so bile opremljene v spisu X K 11063/2016 oziroma nato v fotokopijah spisa X K 68177/2019.

10.Nadalje je iz podatkov v spisu razvidno, da je prejšnji zagovornik obtožene A. A. odvetnik dr. B. K. M. že tekom preiskave in tudi po vložitvi obtožnice večkrat vpogledal v spis in prosil za fotokopije listin iz spisov X Kpr 11063/2016, X K 11063/2016 in X K 68177/2019.

10.Po izreku izpodbijane sodbe je 11. 7. 2022 in 24. 1. 2023 po elektronski pošti zaprosil še za posredovanje elektronskega spisa X K 63304/2021. Tekom celotnega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje obtožena A. A. in njen takratni zagovornik nikoli nista ugovarjala, da zahtevanega listinskega dokaznega gradiva nista prejela ali pa zatrjevala, da je bila obrambi posredovana nepopolna listinska dokumentacija. Navsezadnje je obtoženka v podkrepitev svojega zagovora v spis vložila obsežno listinsko dokumentacijo (priloge B), ki je obsegala tudi listine iz prilog A, za katere pritožnik zatrjuje, da jih naj ne bi bilo v sodnem spisu.

11.Pritožbene navedbe pritožnika, da je po prevzemu zastopanja obtoženke pri njenem prejšnjem zagovorniku prevzel celotno gradivo,

ki ga je ta v zvezi s predmetno kazensko zadevo hranil v svoji pisarni, v povezavi s predhodnimi ugotovitvami, da sta obtoženka in njen prejšnji zagovornik razpolagala s celotnim listinskim dokaznim gradivom v prilogah A, B in C spisov X K 11063/2016, X K 68177/2019 in X K 63304/2021, potrjujejo, da je pritožnik ali prevzel ali pa vsaj imel na razpolago (če so se morebiti nahajale pri obtoženki) tudi listine za katere sedaj zatrjuje, da jih v spisu ni. Oceno pritožbenega sodišča, da je bil pritožnik seznanjen s celotnim dokaznim gradivom navsezadnje potrjujejo tudi nadaljnje pritožbene navedbe (str. 23 in 24 pritožbe), v katerih izrecno zatrjuje obstoj dokaznega gradiva v treh sodnih spisih (prvotnega X K 11063/2016 ter iz izločenih postopkov X K 68177/2019 in X K 63304/2021), s čimer je neprepričljivost tega dela pritožbe le še dodatno izkazana. Pritožnik nadalje navaja, da je od odvetnika dr. B. K. M. prejel tudi

(torej je očitno prejel še dodatno gradivo) elektronsko verzijo sodnega spisa X K 63304/2021 in (k pritožbi priloženo) elektronsko sporočilo vodje kazenskega vpisnika prvostopenjskega sodišča temu zagovorniku (ki je 27. 1. 2023 zaprosil za vpogled v sodni spis), da naj sporoči, ali za pregled potrebuje celoten spis ali le del spisa, in da se spis v celoti nahaja v elektronski obliki. Sodišče druge stopnje po pregledu sodnega spisa ugotavlja, da te elektronske komunikacije in morebitnega odgovora dr. B. K. M. v spisu ni.

12.Podatki spisa potrjujejo pritožbene trditve, da je pritožnik tudi sam zaprosil za posredovanje elektronskega spisa X K 63304/2021

in sicer je 9. 2. 2023 po elektronski pošti v spis vložil pooblastilo za zastopanje obtožene A. A. v kazenski zadevi K X 63304/2021 (datirano 31. 1. 2023) ter istočasno zaprosil za posredovanje spisa, ki mu je bil v elektronski obliki poslan 13. 2. 2023. Sodišče prve stopnje je zagovorniku posredovalo listinsko gradivo iz tistega spisa, ki ga je v elektronskem sporočilu izrecno navedel, to pa je bil spis X K 63304/2021. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je ob pripravi pritožbe ugotovil, da se vsebina posredovanega spisa X K 63304/2021 v znatnem delu ne ujema z vsebino in oznakami listin navedenih v določenih točkah v izpodbijani sodbi, bi se od pritožnika najmanj pričakovalo, da bi od sodišča prve stopnje zahteval ustrezna pojasnila ali pa zaprosil za vpogled v fizični spis, vendar do vložitve pritožbe zoper izpodbijano sodbo tega ni storil. Po pojasnjenem se pritožnik neupravičeno in neuspešno sklicuje na pisno zagotovilo vodje vpisnika prejšnjemu zagovorniku obtoženke, da je celotni spis skeniran, saj tudi če morebiti v resnici ni razpolagal z vsem listinskim dokaznim gradivom, te okoliščine ni mogoče pripisati nepravilnemu postopanju sodišča prve stopnje, temveč je to posledica pritožnikove najverjetneje s časovno stisko pogojene neaktivnosti v smeri pridobitve ali pojasnila ali dodatne listinske dokumentacije.

Pritožbeni očitki, da se pod določenimi številčnimi označbami prilog B, ki so navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe, nahajajo povsem druge listine, katerih vsebina ne ustreza vsebini, kot se navaja v razlogih izpodbijane sodbe, so prav tako posledica dejstva, da je pritožnik sodišče prve stopnje zaprosil za posredovanje zgolj elektronskega spisa X K 63304/2021. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov spisa je namreč obtožena A. A. na predobravnavnem naroku 13. 5. 2019 (izvedenim še pod opr. št. X K 11063/2019) predložila listinsko dokumentacijo razvrščeno v priloge št. 1 do 36 s kazalom, ki je bila v sodnem spisu X K 11063/2016 označena kot priloge B790 do B2036 (list. št. 4674-4689). Ko se je kazenski postopek v obravnavani zadevi že vodil pod opr. št. X K 68177/2019, je obtoženka sodišču prve stopnje 30. 6. 2021 posredovala čistopis kazala listin v prilogah B790 do B2036, nato pa na naroku za glavno obravnavo 7. 7. 2021 v zvezi s temi listinami tudi podala svoj zagovor. Številčne oznake B prilog v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ki jih v utemeljitev svojih pritožbenih očitkov v pritožbi citira zagovornik (str. 7 do 12 pritožbe), so torej oznake listin v spisu X K 11063/2016 in jih je sodišču prve stopnje predložila obtoženka v (svojih) prilogah 1 do 36. Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je predsednica senata na naroku za glavno obravnavo 4. 4. 2022 strankam vročila pisni seznam listin, ki jih je na predobravnavnem naroku in tekom glavne obravnave v sodni spis vložila obtožena A. A. Seznam je sestavni del zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 6492), na njem pa so vložene listine označene z enakimi številkami B prilog kot so navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe, pri čemer niti obtoženka niti njen takratni zagovornik na številčne označbe B prilog nista imela nikakršnih pripomb.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja s pritožnikom, da se pod določenimi številčnimi oznakami B prilog, na katere se je v izpodbijani sodbi sklicevalo sodišče prve stopnje, v spisu X K 63304/2021 nahajajo druge listine, vendar pa zaradi tega sodba ni nejasna ali nerazumljiva. Prav tako ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, češ da je podano precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Vse v pritožbi izpostavljene listine v prilogah B se namreč pod enakimi označbami kot so navedene v izpodbijani sodbi nahajajo tudi v spisu in so bile skladno s 339. členom ZKP izvedene v dokaznem postopku, v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzeta vsebina teh listin pa tudi ustreza njihovi dejanski vsebini, torej pritožbeni očitki o t. i. protispisnosti niso utemeljeni.

Glede na vse obrazloženo pritožnik neuspešno zatrjuje, da obrambi in pritožbenemu sodišču zaradi (domnevnega) neujemanja vsebine in razlogov izpodbijane sodbe z vsebino spisovnega gradiva (listin) v sodnem spisu, naj ne bi bilo omogočeno preizkusiti pravilnosti razlogov izpodbijane sodbe. Poleg tega se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni zgolj sklicevalo na številčne označbe listinskih dokazov v prilogah A, B in C, temveč je predstavilo tudi njihovo vsebino, predmet pritožbenega preizkusa pa je prav vsebina izvedenih listinskih dokazov in ne označbe listin, ki navsezadnje niti niso obvezen element obrazložitve sodbe. Sodišče druge stopnje se je brez težav seznanilo s celotnim listinskim dokaznim gradivom, kar pa je bilo omogočeno tudi pritožniku.

Ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da naj bi bili z izločitvijo kazenskega postopka zoper soobtoženo N. N. obtoženki kršeni pravica do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da so ravnanja obeh obtoženk (A. A. kot prejemnice, N. N. pa kot posrednice oziroma dajalke nedovoljenih denarnih nagrad) vsebinsko in življenjsko soodvisna ter neločljivo povezana. Ne sprejema pa pritožbenega zatrjevanja, da bi bila že zgolj na podlagi tega dejstva obtoženki aktivna in učinkovita obramba omogočena le v okviru enotne obravnave kaznivih dejanj ter zaključka v istem kazenskem postopku. Zagovornik v pritožbi uveljavlja enake razloge, kot jih je po podanem predlogu državnega tožilca za izločitev postopka zoper obtoženo N. N. (glavna obravnava 20. 6. 2022) navajal takratni zagovornik obtoženke in sicer, da bi želela z obtoženko soobtoženi N. N. v okviru njenega napovedanega dodatnega zagovora zastaviti relevantna, za obtoženo A. A. razbremenilna vprašanja (točka 81 sodbe).

Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljenosti predloga državnega tožilca za izločitev postopka zoper obtoženo N. N. upoštevalo: (i) izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke, da obtožena N. N. dalj časa ne bo sposobna sodelovati v sodnem postopku; (ii) da je bil obsežni dokazni postopek v zaključni fazi in (iii) nevarnost zastaranja kazenskega pregona (točka 78 sodbe), kar so tudi po ustaljeni sodni praksi tehtne okoliščine, ki upravičujejo izločitev kazenskega postopka. Pri tem ni spregledalo, da je obtožena N. N., enako kot pred preiskovalno sodnico, na glavni obravnavi (5. 7. 2021) prebrala pisni zagovor in izrecno izjavila, da na nikogaršnja vprašanja ne bo odgovarjala oziroma, da bo na vprašanja odgovarjala, ko se bo tako odločila, kot tudi ne, da je tekom glavne obravnave (14. 2. in 11. 4. 2022) njen zagovornik napovedal, da bo zagovor dopolnila, česar pa (čeprav je bila na naroku 11. 4. 2022 navzoča) do izločitve kazenskega postopka ni storila (točka 82 sodbe). Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe in podatkov spisa, je namreč zagovornik obtožene N. N. na naslednjem naroku (25. 4. 2022) sodišču prve stopnje predložil zdravniško potrdilo, da slednja naslednja dva meseca ni zmožna sodelovati na glavni obravnavi. V nadaljevanju je izvedenec psihiatrične stroke dr. B. B. (ki je predhodno izdelal pisno izvedensko mnenje in ga tudi dopolnil) na naroku 20. 6. 2022 podal mnenje, da obtožena N. N. ni sposobna sodelovati v sodnem postopku vsaj tri do štiri mesece ter da tudi po tem obdobju ni nobenega zagotovila za izboljšanje njenega duševnega stanja do te mere, da bi bila procesno sposobna, niti v takšnem stanju ni zmožna podati dopolnitve zagovora. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, da je dalj časa trajajoča procesna oziroma razpravna nesposobnost obtožene N. N. tehten razlog za izločitev kazenskega postopka zoper njo (točka 79 sodbe).

V zvezi z očitki obrambe obtožene A. A., da je bila slednji zaradi izločitve postopka zoper obtoženo N. N. kršena pravica do obrambe, je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe izpostavilo: (i) da obtožena N. N. v svojih zagovorih pred preiskovalno sodnico in na glavni obravnavi soobtožencev ni obremenila; (ii) da je bila obramba obtožene A. A. od začetka glavne obravnave (28. 6. 2021) do izločitve postopka (20. 6. 2022) seznanjena z zagovorom obtožene N. N., h kateremu je imela ves ta čas možnost dajati pripombe in pojasnila, česar pa ni storila; (iii) da je bil postopek zoper obtoženo N. N. izločen šele ob koncu dokaznega postopka; (iv) da obtožena N. N. ne tekom postopka ne v okviru napovedane dopolnitve svojega zagovora nikoli ni izjavila, da bo (tudi) odgovarjala na vprašanja soobtožencev ter (v) da je bila obtoženi A. A. omogočena pravica soočiti se z izjavo soobtožene N. N. in ji postavljati vprašanja. Na podlagi navedenega je zaključilo, da obtoženi A. A. z izločitvijo postopka zoper obtoženo N. N. pravica do obrambe ni bila kršena ali omejena (točka 82).

Obtožena N. N. je glede na ustavnopravno jamstvo privilegija zoper samoobtožbo (4. alineja 29. člena Ustave) imela pravico, da ne odgovarja na vprašanja oziroma, da se sama odloči, ali bo in kdaj bo na vprašanja odgovarjala, za kar se do izločitve kazenskega postopka zoper njo ni odločila. Posledično ji, kar v pritožbi izpostavlja zagovornik, obramba obtožene A. A. dejansko ni mogla zastavljati razbremenilnih vprašanj. Sodišče druge stopnje na tem mestu ugotavlja, da obramba obtožene A. A. na glavni obravnavi vsebine napovedanih razbremenilnih vprašanj nikoli ni pojasnila, njihova vsebinska utemeljitev pa ni razvidna niti iz obravnavane pritožbe.

Ni mogoče pritrditi pritožbeni tezi, da je obramba obtožene A. A. lahko utemeljeno pričakovala, da bo obtožena N. N. odgovarjala na razbremenilna vprašanja v okviru napovedanega dodatnega zagovora, kar pa naj bi ji sodišče prve stopnje z izločitvijo postopka zoper obtoženo N. N. preprečilo. Pritožnik namreč ni upošteval, da ta odločitev prvostopenjskega sodišča temelji predvsem na mnenju izvedenca psihiatrične stroke, da obtožena N. N. vsaj tri do štiri mesece ne bo sposobna podati dodatnega zagovora in da je njena razpravna sposobnost vprašljiva tudi po izteku tega časovnega obdobja. V opisanih okoliščinah konkretnega primera torej dokaza z (morebitno) dopolnitvijo zagovora obtožene N. N., zaradi njene predvidoma dalj časa trajajoče razpravne nesposobnosti (in ne zgolj zaradi upravičene odsotnosti z glavne obravnave zaradi zdravstvenih razlogov, kar zatrjuje pritožba), od 20. 6. 2022 dalje dejansko sploh ni bilo (več) mogoče izvesti. Glede na vse navedeno se pritožbeno sodišče strinja z oceno izpodbijane sodbe, da obtoženi A. A. z izločitvijo postopka zoper obtoženo N. N. pravica do obrambe ni bila kršena, kot tudi ne pravica do poštenega sojenja. Posledično se do ostalih pritožbenih očitkov v zvezi z okoliščinami, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v točki 82 obrazložitve sodbe (predvsem, da obtožena N. N. ni izjavila, da bo v okviru dopolnjenega zagovora tudi odgovarjala na vprašanja) ni opredelilo, saj za presojo pravilnosti procesne odločitve prvostopenjskega sodišča niso odločilne.

Obramba obtožene A. A. niti na glavni obravnavi niti v pritožbi ni uveljavljala zaslišanja obtožene N. N. kot avtorice za obtoženo A. A. obremenilnih izjav v pisnem dokaznem gradivu (lastnoročnih izračunov nedovoljenih denarnih nagrad in drugih zapisov). Pritožbeno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da sta obtožena A. A. in njen takratni zagovornik lahko in tudi sta izpodbijala verodostojnost tega dokaznega gradiva na druge načine, med drugim s pripombami na izvedensko mnenje izvedenca za preiskave pisav in dokumentov (v nadaljevanju: izvedensko mnenje/izvedenec).

V delu pritožbe z naslovom "Glede (vsebinskih) razlogov za izločitev predsednice senata" pritožnik uvodoma sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke (pravilno: 11. točke) prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima vsebinskih razlogov o zahtevah obrambe obtožene A. A. za izločitev predsednice senata iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP (v nadaljevanju: zahteva za izločitev). Skladno z določbami procesnega zakona: (i) je zahtevo za izločitev (tudi predsednika sodišča prve stopnje) z dne 9. 6. 2021 s sklepom Su 298/2021-7 z dne 17. 6. 2021 (list. št. 5203) zavrnil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani (drugi odstavek 42. člena ZKP); (ii) je dopolnitev te zahteve za izločitev z dne 18. 6. 2021 s sklepom X K 68177/2019 z dne 28. 6. 2021 (list. št. 5260) zavrgel razpravljajoči senat prvostopenjskega sodišča (peti odstavek 42. člena v zvezi s petim odstavkom 41. člena ZKP); (iii) je zahtevo za izločitev z dne 7. 10. 2021 s sklepom Su 562/2021 z dne 21. 10. 2021 (list. št. 6118) zavrnil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (prvi odstavek 42. člena ZKP). Glede na navedeno so vsebinski razlogi o zavrnitvi/zavrženju zahtev za izločitev predsednice senata pojasnjeni v obrazložitvi citiranih sklepov, sodišče prve stopnje pa jih v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni bilo dolžno ponovno povzemati.

Sodišče druge stopnje na podlagi pritožbenih navedb in podatkov spisa ugotavlja ter v bistvenem povzema:

-da je obtoženkin zagovornik zahtevo za izločitev predsednice senata z dne 9. 6. 2021 utemeljeval z okoliščinami, da se je predsednica senata v predhodno izdani sodbi X K 11063/2016 z dne 17. 2. 2021 vsebinsko opredelila do tistih (obremenilnih) dokazov, na katerih temelji obtožnica tudi v delu zoper obtoženo A. A., posledično pa se je z vsebinsko opredelitvijo do navedenih personalnih in listinskih dokazov že vnaprej vsaj posredno opredelila tudi do ravnanj, ki se v obtožnici očitajo obtoženi A. A. (zlasti pod točko 829 in tudi pod točkami 719, 721, 725, 726 in 727 obrazložitve sodbe X K 11063/2016). Nadaljnji razlog za izločitev predsednice senata so bili po oceni obrambe cinični, kritični in nesramni razlogi, s katerimi je v sodbi X K 11063/2016 utemeljila zavrnitev dokaznih predlogov obrambe (besedne zveze: "insinuacije zagovornika" in "nepoznavanje izpovedb zaslišanih prič"), ki so podcenjujoči in žaljivi do zagovornikov ter kažejo na izrazito negativen odnos, ni pa takšnega tona uporabila pri zavrnitvi dokaznih predlogov državnega tožilstva, kar že v izhodišču kaže na neenako obravnavanje udeležencev v postopku ter da je predsednica senata (v kazenskem postopku X K 11063/2016) enega izmed zagovornikov v zaključni besedi neposredno obtožila, da laže, kar je žaljiva izjava in po vsebini kaže na očitno negativno nastrojenost predsednice senata proti obtožencem in zagovornikom;

-predsednica senata je v svoji izjavi (tretji odstavek 42. člena ZKP) pojasnila: (i) da je iz sodbe X K 11063/2016 jasno razvidno, da R. R. v tem kazenskem postopku sploh ni bila zaslišana, sodba pa tudi ne vsebuje nobene njene izjave iz predkazenskega postopka, niti iz preiskave; (ii) da je bila priča S. R. na glavni obravnavi zaslišana izključno glede kaznivih dejanj, ki so se obtoženim očitala v zadevi X K 11063/2016, in ne v zvezi z dejanjem, ki se očita obtoženi A. A.; (iii) da so navedbe zagovornika nekonkretizirane, saj ni navedel, kaj naj bi vse naštete priče povedale v zvezi z obtoženo A. A., sicer pa so tudi neutemeljene, ker so bile priče zaslišane izključno v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so se obtoženim očitala v zadevi X K 11063/2016 in ne v zvezi z dejanjem, ki se očita obtoženi A. A.; (iv) da je dokazno gradivo, na katerem temelji obtožba zoper obtoženo A. A., povsem drugo, kot je bilo dokazno gradivo zoper obtožence v zadevi X K 11063/2016; (v) da v obrazložitvi sodbe X K 11063/2016 ni dokazne ocene glede kakršnegakoli ravnanja obtožene A. A., temveč zgolj dokazna ocena ravnanj, ki so se očitala obtoženim v postopku X K 11063/2016; (vi) da ocenjevanje njenega procesnega vodenja v kazenskem postopku X K 11063/2016, v katerem zagovornik obtožene A. A. sploh ni sodeloval, ni v pristojnosti zagovornika, temveč je predmet pritožbe zoper sodbo;

-zagovornik je v odgovoru na izjavo predsednice senata njenim navedbam nasprotoval ter še dodatno izpostavil, da se neprimeren in odklonilen odnos predsednice senata kaže tudi v konkretnem izločenem postopku, saj je v svoji izjavi v zvezi z zahtevo za izločitev zagovornika obtožene N. N. navedla "da je navedba zagovornika smešna in da je navedba zagovornika posledica njegovega nepoznavanja kazenskega prava", kar je za zagovornika žaljivo in torej predsednica senata ne bo zmogla drugačnega, predvsem ne objektivnega odnosa do obtoženih in njihovih zagovornikov;

-predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je ob upoštevanju stališč, ki jih je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) sprejelo v odločbi Up-57/14 z dne 26. 1. 2017, s sklepom Su 298/2021-7 z dne 17. 6. 2021 zahtevo za izločitev predsednice senata (in predsednika sodišča prve stopnje) zavrnil z utemeljitvijo, da sodba zoper obtožene v zadevi X K 11063/2016 ne vsebuje ovrednotenja oziroma presoje ravnanj obtožene A. A. in tudi ne stališč, ki bi prejudicirala kasnejšo odločitev o njeni krivdi v tem kazenskem postopku, da je pravilnost procesnega vodstva predsednice senata v kazenskem postopku X K 11063/2016 predmet postopka s pravnimi sredstvi v tej kazenski zadevi ter da je predsednica senata v izjavi v zvezi z zahtevo za izločitev zagovornika obtožene N. N. podala svoje mnenje, kar prav tako ne kaže na pristranski odnos do obtožencev oziroma obrambe;

-obramba obtožene A. A. je 18. 6. 2021 (torej en dan po izdaji sklepa predsednika Višjega sodišča v Ljubljani) prvotno zahtevo za izločitev še dopolnila z navedbami, da je predsednica senata v izločenem postopku X K 53452/2020 zoper obtoženega F. F. v zvezi z zahtevo državnega tožilca za njeno in izločitev sodnikov porotnikov v svoji izjavi uporabila spoštljiv odnos in ton (ni uporabila izrazov "insinuacija", "da je zahteva smešna", "nepoznavanje prava"), kar pomeni, da udeležencev postopka ne obravnava na (vsaj na zunaj zaznaven) enak način, kar še krepi dvom obrambe v njeno nepristranskost;

-to dopolnitev zahteve za izločitev je sodišče prve stopnje štelo kot novo zahtevo za izločitev, ki jo je razpravljajoči senat z obrazloženim sklepom X K 68177/2019 z dne 28. 6. 2021 zavrgel kot nedovoljeno, ker gre za uveljavljanje istih razlogov kot v prvotni zahtevi za izločitev, o kateri je predsednik višjega sodišča že odločil;

-7. 10. 2021 je zagovornik dr. B. K. M. ponovno zahteval izločitev predsednice senata zaradi neprimernega odnosa na glavni obravnavi do konkretno njega. Predsednici senata je očital, da so bile njene izjave na naroku 29. 9. 2021 (da naj utihne, da ne zna postavljati vprašanj pričam, da ga je treba ves čas učiti, kako se pravilno postavljajo vprašanja) žaljive in podcenjujoče, da merijo izključno na osebo zagovornika z namenom njegove diskreditacije, tudi v očeh stranke, kar ocenjuje kot poskus sodišča vzbuditi nezaupanje stranke v izbranega zagovornika ter da mu je sodni senat, po njegovem opozorilu, da ima pravico in mora takoj podati procesni ugovor na nepravilno zastavljena vprašanja tožilstva, izrekel opomin, ne da bi mu bila pred tem dana možnost izjave. Na naroku 4. 10. 2021 pa mu predsednica senata ni dopustila na zapisnik podati pripomb v zvezi z izrečenim opominom in izpovedbo priče S. S., ker je bil zapisnik že zaključen in ji očital, da nima enakih kriterijev glede dopustnosti vprašanj pri zasliševanju prič glede obrambe in državnega tožilca. Po oceni zagovornika vse navedene okoliščine izkazujejo vnaprejšnjo odločitev predsednice senata o obtožbi zoper obtoženko, onemogočanje (pravočasnega) uveljavljanja (procesnih) pravic obtoženke in s tem same obrambe, neenako obravnavanje strank tj. državnega tožilca in obrambe, nadalje imajo zastraševalni učinek na zagovornika in tudi rušijo zaupanje stranke ter vzbujajo najmanj dvom v zunanji videz nepristranskosti predsednice senata;

-predsednica senata je v svoji izjavi pojasnila, da je zagovornika opozorila na spoštljivo obnašanje v sodni dvorani in na pravilnost postavljanja vprašanj priči. Ocenila je, da je zahteva za njeno izločitev neutemeljena, ker stranke zoper procesne odločitve predsednika senata lahko vložijo pravno sredstvo, morebitno pritožbo zoper sodbo, in ne zahteve za izločitev, da je zagovornik želel podati svoji komentar v zvezi s sklepom o opominu, ko je bil zapisnik že natisnjen, da bi želel podati tudi pripombe na izpovedbo priče S. S. pa ji ni znano. Sicer je obtožena A. A. imela možnost postavljati vprašanja pričam in dajati pojasnila k njihovim izpovedbam, zagovornik pa bi lahko pripombe glede izpovedbe priče S. S. podal tudi na naroku 6. 10. 2021;

-predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom Su 562/2021 z dne 21. 10. 2021 zahtevo za izločitev zavrnil. Na podlagi zvočnih posnetkov glavne obravnave 29. 9., 4. 10. in 6. 10. 2021 in zapisnikov o glavni obravnavi je ocenil, da se je predsednica senata trudila vzpostaviti red v sodni dvorani ter da ni dvoma, da je bilo ravnanje predsednice senata del procesnega vodstva, ki je bilo v danem trenutku kot tako tudi potrebno. Predsednica senata je namreč zagovornika, po tem, ko je vskočil v besedo državnemu tožilcu, v nadaljevanju pa tudi njej, nekajkrat opozorila ter upravičeno odredila odmor. Resda je zagovorniku rekla, da naj "utihne", vendar po tem, ko njenih predhodnih opozoril ni upošteval in je v luči dogajanja tudi sam povzdigoval glas. Predsednik sodišča je v sklepu izpostavil, da je iz konteksta razvidno, da je predsednica senata ravnala v smeri zagotavljanja reda v sodni dvorani, ne pa z namenom žalitve in diskreditacije zagovornika, da zgolj ena beseda, ki res predstavlja bolj robato izražanje, ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodnice, saj je v okviru procesnega vodstva in vzdrževanja reda v sodni dvorani potrebno retoriko prilagajati situaciji in včasih ravnati tudi tako odločno, kot je predsednica senata v dani situaciji. Nadalje je ugotovil, da pojasnila predsednice senata niso v nasprotju z vsebino zapisnikov o glavni obravnavi oziroma zvočnimi posnetki, saj ni izkazano, da bi se zagovornik na narokih 29. 9., 4. 10. in 6. 10. 2021 priglašal k besedi za podajo pripomb oziroma drugih vlog na zapisnik, sploh pa ne na način, ki ga izpostavlja v zahtevi. Po oceni predsednika sodišča proučena dejstvena podlaga ni omogočala zaključka, da vsebina in način komunikacije predsednice senata z zagovornikom izkazuje njeno pristranskost, saj je obravnavano situacijo v svojem izhodišču povzročil zagovornik z vpadanjem v besedo v času, ko mu to ni bilo dovoljeno. Določba prvega odstavka 302. člena ZKP namreč predsedniku senata med drugim daje upravičenje, da z vso potrebno avtoriteto, v cilju zagotovitve nemotenega poteka glavne obravnave oziroma zagotavljanja reda, izda celo ukaze, ki so se jim udeleženci postopka dolžni podrediti. Ne glede na to, kako zagovornik subjektivno dojema procesno vodstvo predsednice senata (zastraševalni učinek, rušenje zaupanja stranke v zagovornika), pa objektivna in realna presoja dejstev ne omogoča zaključka, da bi bila pri sodnici podana vnaprejšnja odločitev o obtožbi, niti njene komunikacije ni moč opredeliti kot zastraševanje zagovornika, pač pa zgolj kot avtoritativno in čvrsto procesno vodstvo, ki se odmerja in prilagaja tudi v odnosu do ravnanj strank oziroma udeležencev v postopku. Stopnja zaupanja med stranko in njenim zagovornikom je stvar njune notranje medsebojne regulacije, ne more pa to biti podlaga za uspešno izločevanje sodnice.

24. Pritožnik v sicer izjemno obširnih pritožbenih navedbah (str. 16 do 35 pritožbe) zgolj (skorajda dobesedno) ponavlja vsebino pisanj obtoženkinega takratnega zagovornika, medtem ko citiranih sklepov predsednikov sodišč ter razpravljajočega senata (ki bi sicer lahko bili predmet pritožbenega preizkusa - četrti in peti odstavek 42. člena ZKP), oziroma argumentov in razlogov, s katerimi so se opredelili do navedb v zahtevah za izločitev in utemeljili svoje odločitve o njihovi zavrnitvi/zavrženju, sploh ne izpodbija. Sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne presoja utemeljenosti same zahteve za izločitev sodnika (predsednika senata), temveč je, kot je bilo že pojasnjeno, predmet pritožbenega preizkusa sklep, s katerim predsednik sodišča ali razpravljajoči senat odloči o zahtevi. Posledično bi moral pritožnik določno in argumentirano izpodbijati v predhodni točki te sodbe povzete zaključke sklepov, s katerimi so predsednika sodišč in razpravljajoči senat utemeljili svoje odločitve o zavrnitvi/zavrženju zahtev za izločitev predsednice senata, česar pa ni storil oziroma citiranih sklepov v pritožbi niti ne omenja.

25. Glede na navedeno se bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju opredelilo zgolj do v zahtevi za izločitev z dne 7. 10. 2021 in posledično tudi v pritožbi zatrjevanih procesnih kršitev v konkretnem kazenskem postopku in sicer, da predsednica senata zagovorniku dr. B. K. M. niti pred izrekom opomina (na naroku 29. 9. 2021) niti po izreku opomina (na naroku 4. 10. 2021) ni omogočila izjave, da mu ni dopustila podati pripomb na izpovedbo priče S. S. ter da mu s procesnim vodstvom ni dovolila učinkovitega izvajanja obrambe in je s tem tudi obtoženki kršila pravico do učinkovite obrambe.

26. Predsednik senata vodi glavno obravnavo, daje besedo strankam, oškodovancu, zakonskim zastopnikom, pooblaščencem, zagovorniku, izvedencu in članom senata (prvi odstavek 299. člena ZKP), hkrati je njegova dolžnost skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča (prvi odstavek 301. člena ZKP). Če obtoženec, zagovornik, oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač ali kdo drug, ki je navzoč na glavni obravnavi, moti red ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga predsednik senata opomni (prvi odstavek 302. člena ZKP).

27. Iz prepisov zvočnih posnetkov narokov za glavno obravnavo izhaja, da je predsednica senata že na narokih 15. 9. 2021 (ko je bila zaslišana priča S. R.) in 27. 9. 2021 (ko sta bili zaslišani priči Š. Š. in T. T.), po oceni pritožbenega sodišča upravičeno, zagovornika večkrat opozorila na korektno postavljanje vprašanj pričam, da naj vprašanj dodatno ne pojasnjuje, na neprimerno obnašanje, ko je vskočil v besedo njej ali državnemu tožilcu, in na nepotrebne komentarje, ali pa mu ni dovolila postavljati hipotetičnih vprašanj in vprašanj, na katera je priča že odgovorila. Zagovornik je ugovarjal, da mu predsednica senata z opisanim procesnim vodstvom ne dovoli učinkovitega izvajanja obrambe in s tem tudi obtoženki krši pravico do učinkovite obrambe. Na naroku 29. 9. 2021 je zagovornik med zaslišanjem priče S. S. (ponovno) vskočil v besedo državnemu tožilcu, češ da priči ni postavil vprašanja, ampak ji podaja lastno razlago, predsednici senata pa je očital neenakopravno obravnavo, saj njega izrecno opozarja, naj ne razlaga, ampak postavlja vprašanja, ter ji napovedal, da jo bo naslednjič izločal. Predsednica senata mu je odgovorila, da bo zahtevo za izločitev zavrgla, ker ima ona procesno vodstvo ("ne boste vi vodili tega postopka") ter ga opozorila, da v kolikor bo nadaljeval s takšnim obnašanjem, ga bo senat kaznoval, zagovornik pa ji je odgovoril "kar kaznujte". V nadaljevanju je razpravljajoči senat zagovorniku na podlagi prvega odstavka 302. člena ZKP izrekel opomin ("ker se tekom današnje in predhodnih obravnav ne priglaša k besedi, prekinja tožilca med postavljanjem vprašanj, tako da tožilec vprašanja sploh ne more zaključiti, prekinja predsednico senata pri njenih obrazložitvah v zvezi z ugovori odvetnika glede dovoljenosti ali nedovoljenosti vprašanj tožilca in ne spoštuje ukazov predsednice senata").

28.Ne držijo torej pritožbene navedbe, da naj bi bil odvetniku dr. B. K. M. izrečen opomin, ker naj bi predsednico senata opozoril, da mora kot zagovornik vselej imeti pravico takoj opozoriti in podati procesni ugovor na (po njegovi oceni) nepravilno zastavljena vprašanja državnega tožilca. Prav tako iz prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave 29. 9. 2021 ne izhaja, da predsednica senata zagovorniku pred izrekom opomina ni omogočila izjave, čeprav je izrecno želel podati svoje pojasnilo, kot to zatrjuje pritožnik, temveč ji je po njenem opozorilu o kaznovanju, ko je torej imel možnost izjasniti se o okoliščinah in očitkih, zgolj navrgel "kar kaznujte" ter dejansko z neprimernim obnašanjem na glavni obravnavi nadaljeval. Glede na pojasnjene okoliščine sodišče druge stopnje ocenjuje, da je razpravljajoči senat zagovorniku utemeljeno izrekel disciplinski ukrep opomin, zoper katerega sicer ni pritožbe (drugi odstavek 303. člena ZKP). Prav tako predsednica senata z očitanim ravnanjem zagovorniku ni onemogočala učinkovite obrambe oziroma kršila pravice do obrambe obtoženki, temveč je zgolj izvajala formalno in procesno vodstvo glavne obravnave.

29.Sodišče druge stopnje se načeloma strinja s pritožbenimi navedbami, da bi predsednica senata na naroku 4. 10. 2021 kljub že natisnjenemu zapisniku o glavni obravnavi morala pripombe zagovornika obtožene A. A. na izrečeni opomin in morebitne pripombe na izpovedbo priče S. S. zabeležiti v obliki uradnega zaznamka. Vendar pa pritožnik ni izkazal, kako naj bi nasprotno postopanje predsednice senata, ki predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka (drugi odstavek 371. člena ZKP), vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Navsezadnje je imel zagovornik možnost pripombe podati tudi na naslednjem naroku 6. 10. 2021, a tega ni storil, temveč je te očitke uveljavljal v zahtevi za izločitev predsednice senata z dne 7. 10. 2021.

30.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi predsednica senata svoj odklonilni odnos in s tem pristranskost pokazala tudi na naroku 14. 2. 2022, ko obtoženkinemu zagovorniku ni dovolila postaviti vprašanja izvedencu, sodišče druge stopnje sprejema in se pridružuje utemeljitvi prvostopenjskega sodišča v točki 856 obrazložitve izpodbijane sodbe, ki je pritožnik konkretno ne izpodbija, in je tudi potrjena z vsebino prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave (str. 5 in 6). Prepoved vprašanja izvedencu ni bila posledica samovoljnega ravnanja predsednice senata ali njene pristranskosti, kot to skuša prikazati pritožnik, temveč pojasnilo samega izvedenca, da bi bilo skrajno neprofesionalno, če bi na glavni obravnavi brez ustrezne opreme opravljal preiskavo listin (v prilogah A17002 in A17004), ki sicer nista bili predmet preiskave v pisno izdelanem izvedenskem mnenju. Skladno z drugim odstavkom 41. člena ZKP mora stranka izločitev sodnika zahtevati takoj, ko izve za razlog izločitve, vendar najkasneje do konca glavne obravnave, kar velja tudi za uveljavljanje razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP. Obramba iz tega razloga izločitve predsednice senata ni zahtevala, zato pritožnik kršitev v zvezi z zatrjevano pristranskostjo ne more uspešno uveljavljati s pritožbo.

31.Iz podatkov spisa je razvidno, da takratni zagovornik obtožene A. A. niti po zaslišanju izvedenca na naroku 14. 2. 2022 niti v nadaljevanju glavne obravnave ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja v smeri preiskave navedenih listin. Nadalje pritožnik ni konkretno utemeljil, v čem naj bi bilo nedovoljeno vprašanje razbremenilno za obtoženko, kot tudi ne vpliva ali morebitnega vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Posledično ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da naj bi bili s prepovedjo zagovornikovega vprašanja izvedencu obtoženki kršeni pravica do obrambe in pravica do poštenega sojenja ter da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP (str. 44 pritožbe), saj je v tem delu pritožba neobrazložena.

32.Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeno zatrjevanje, da naj bi videz nepristranskosti (verjetno je imel pritožnik v mislih pristranskosti) predsednice senata krepile okoliščine: (i) da je izpodbijana sodba zgolj dosleden prepis vsebine vložene obtožnice (z minimalnimi dostavki); (ii) da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi uporabilo podatke, ki jih je "pridobilo" tekom glavne obravnave v kazenskem postopku X K 11063/2016; (iii) da je sodišče prve stopnje v sodbi X K 11063/2016 in izpodbijani sodbi o istih okoliščinah sprejelo povsem nasprotne zaključke.

33.Pritožnik prvo trditev posplošeno utemeljuje zgolj s točko 373 obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje pri presoji verodostojnosti izpovedbe priče U. U. upoštevalo, da je bila deležna določenih ugodnosti na račun družbe X. ter da je zaslišana v preiskavi svojo izpoved tudi spreminjala. Pri tem pa v pritožbi ni določno pojasnil, na kateri strani obrazložitve obtožnice so zatrjevani identični zaključki državnega tožilstva, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih trditev niti ne more preizkusiti, kakršnihkoli drugih konkretnih okoliščin, ki naj bi izkazovale ta pritožbeni očitek, pa zagovornik ne navaja. Ne glede na navedeno morebitna vsebinska skladnost obrazložitve obtožnice in izpodbijane sodbe sama po sebi v ničemer ne potrjuje pristranskosti predsednice senata. Vsebine izpovedb prič (zaslišanih tekom preiskave) in listinskega gradiva, na katerih temeljita dokazna ocena državnega tožilca in nato dokazna presoja prvostopenjskega sodišča, namreč v obrazložitvi izpodbijane sodbe že po naravi stvari ne morejo biti drugačne, kot so povzete v obrazložitvi obtožnice, saj državno tožilstvo in sodišče razpolagata z istimi dokazi. Če pa so v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzeti tudi določeni dokazni zaključki državnega tožilca v obrazložitvi obtožnega akta, to potrjuje zgolj, da se je sodišče prve stopnje s takšno dokazno oceno strinjalo, nikakor pa ne izkazuje dvoma v nepristranskost predsednice senata.

34.Ne držijo pritožbene trditve, da naj bi sodišče prve stopnje v točki 507 obrazložitve izpodbijane sodbe (in v točki 730 obrazložitve sodbe X K 11063/2016) povzemalo izpovedbo na glavni obravnavi v kazenskem postopku X K 11063/2016 zaslišane priče V. V., ki v predmetnem kazenskem postopku na glavni obravnavi ni bila zaslišana, temveč je bila v soglasju s strankami prebrana njena izpoved iz preiskave (drugi odstavek 340. člena ZKP), kjer pa o okoliščinah navedenih v točki 507 razlogov izpodbijane sodbe ni izpovedovala. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v točki 507 obrazložitve izpodbijane sodbe povzeta izključno pisna izjava Z. Z. z dne 27. 2. 2014 (priloga A2507), ki je bila v predmetnem kazenskem postopku kot listinski dokaz izvedena skladno z določbo drugega odstavka 339. člena ZKP. Razpravljajoči senat se je z vsebino pisne izjave Z. Z. z dne 27. 2. 2014 seznanil (uradni zaznamek, list. št. 5233, 1. stran), stranke in zagovorniki pa so z razpoložljivostjo tega pisanja v spisu imeli možnost, da to storijo (seznam, list. št. 5278, 1. stran), kar so potrdili na naroku 12. 7. 2021 (točka 50 sodbe) ter na takšen način izvedbe določenih listinskih dokazov niso imeli nikakršnih ugovorov. Po pojasnjenem druga pritožbena trditev ni le neutemeljena, temveč je tudi netočna.

35.Enako velja za tretjo pritožbeno trditev, v kateri zagovornik zmotno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje v točkah 730 in 731 obrazložitve sodbe X K 11063/2016 zavrnilo zagovor obtoženega (sedaj že obsojenega) H. H. in izpovedbo priče Z. Z., da nista pisala opisov medicinskega materiala, medtem ko je v točkah 238 in 515 obrazložitve izpodbijane sodbe takšni njuni izpovedbi sprejelo. Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 730 in 731 obrazložitve sodbe X K 11063/2016 kot neverodostojni ocenilo izjavi obtoženega H. H. in priče Z. Z., da v postopku javnega naročila JN 977/2010 nista sodelovala kot člana strokovne komisije (točka 731 sodbe). Njunih navedb, da nista pripravljala strokovnih kriterijev oziroma tehničnih opisov medicinskega materiala (ki so se tudi z izvedenimi dokazi v predmetnem kazenskem postopku izkazale kot resnične in verodostojne - točke 480, 507 do 510, 512, 513 in 515 izpodbijane sodbe), pa izrecno ni zavrnilo, niti ni v razlogih sodbe X K 11063/2016 zatrjevalo, da sta opise materiala oblikovala H. H. ali Z. Z. Zgolj posplošena ocena prvostopenjskega sodišča v sodbi X K 11063/2016, da je Z. Z. s svojo izpovedbo (da noben hrbtenični kirurg v OB A. ni pisal strokovnih kriterijev tako občutljivega hrbteničnega vgradnega materiala) skušal generalno razbremeniti vse hrbtenične kirurge za kakršnekoli nepravilnosti pri javnem naročilu JN 977/10, zato njegove pisne izjave in izpovedbe ne sprejema (točka 731 sodbe), pa še ne potrjuje, da naj bi zatrjevalo, da sta H. H. in Z. Z. kot člana strokovne komisije sestavljala opise materiala, na kar v svoji pritožbi neutemeljeno nakazuje obtožena A. A.. V nadaljevanju je namreč izrecno zapisalo, da izpovedbe Z. Z. in zagovora obsojenega H. H. ni sprejelo v delu, da pri tem javnem naročilu nista sodelovala. Nenazadnje svoje presoje, da je imel obtoženi H. H. v Ortopedski bolnišnici A. (v nadaljevanju: OB A.) realno možnost doseči sklenitev oziroma vpliv na pridobitev in ohranitev posla dobave medicinskega materiala, ni utemeljilo z dejstvom, da naj bi v postopkih javnih naročil pripravljal strokovne kriterije medicinskega materiala, temveč je kot ključno upoštevalo, da je lahko predlagal nabavo medicinskega materiala, ki ga pred tem v bolnišnici še niso uporabljali, in celo od na razpisu zavrnjenega ponudnika (točke 738, 739, 1058 in 1061 sodbe X K 11063/2016).

36.Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da naj bi z zavrnitvijo dokaznih predlogov za branje strokovnega mnenja mag. B. M. z dne 15. 5. 2019 (v nadaljevanju: strokovno mnenje) in za postavitev izvedenca - forenzika glede izvirnosti (pristnosti) oziroma verodostojnosti dokumentov, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ter kršilo pravico obtoženke do obrambe po določbi 29. člena Ustave in pravico do poštenega sojenja po 6. členu EKČP in do izvajanja razbremenilnih dokazov po točki d. tretjega odstavka 6. člena EKČP.

37.Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati v smislu 3. alineje 29. člena Ustave v ustaljeni (ustavno)sodni praksi sprejeta merila: (i) sodišče glede na načelo proste presoje dokazov sámo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako presoja njihovo verodostojnost; (ii) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba; (iii) dokaz mora biti materialnopravno upošteven tj. relevanten; (iv) obramba mora obstoj in materialnopravno upoštevnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti; (v) v dvomu je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen - če so drugi, pred tem izvedeni dokazi za sodišče prepričljivi do te mere, da prepričanja o krivdi ne bi mogel spremeniti niti predlagani dokaz; (vi) sodišče je dolžno izvesti dokaz v korist obdolženca, če obramba izrecno predlaga izvedbo dokaza in zadosti dokaznemu bremenu glede obstoja materialnopravne upoštevnosti dokaza; (vii) takoj ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico oprostilno sodbo, mora sodišče tak dokazni predlog sprejeti in poskrbeti, da bo ta vidik kazenske zadeve popolnoma raziskan; (viii) odločitev o dokaznem predlogu sprejme sodišče na podlagi vestne, specifične ter konkretne dokazne ocene. Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Če stranka odločitev sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga uveljavlja kot kršitev pravice v postopku, mora v pravnem sredstvu (v konkretnem primeru v pritožbi) konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, zakaj izvedba takšnega dokaza ni potrebna, in pravno relevantnost dokaza vsaj verjetno izkazati.

38.Glede na navedena izhodišča je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi prvostopenjsko sodišče že s tem, ko je dokazna predloga zavrnilo kot neutemeljena, nepotrebna in irelevantna, na načelni ravni izkazalo določeno vnaprejšnjo prepričanost in dokazno oceno o vsebini še ne izvedenih dokazov oziroma naj bi se vnaprej odločilo, da bo "sledilo" že izvedenim dokazom. Za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno pri odločanju o dokaznih predlogih bo šlo takrat, kadar sodišče predlog za dokazovanje pomembnega dejstva zavrne kot neuspešen, ne da bi se pri tem obrazloženo oprlo na predhodni uspeh dokazovanja. Prav tako je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi navedenih dokaznih predlogov izčrpno in argumentirano utemeljilo ter ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik, češ da naj bi v tem delu izpodbijane sodbe izostali razlogi o odločilnih dejstvih.

39.Sodišče druge stopnje se po seznanitvi z vsebino strokovnega mnenja (priloga B2054 - B2071) strinja in se v izogib ponavljanju pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča v odločilnem delu in sicer, da strokovno mnenje zgolj pojasnjuje postopke javnega naročanja in tolmači posamezne določbe Zakona o javnem naročanju (ZJN-2 in ZJN-3; v nadaljevanju: ZJN), medtem ko se obtoženki ne očita, da je odločala o pričetku javnih naročil in o tem, kateri material bo predmet javnega naročila ter o količinah in ocenjenih vrednostih medicinskih materialov, da je kot članica razpisnih komisij oblikovala strokovne kriterije, odgovarjala na strokovna vprašanja zainteresiranih ponudnikov in sestavljala strokovne ocene prispelih ponudb, nestrokovno ali v nasprotju z določbami ZJN. Prav tako se ji ne očita, da navedenih opravil v postopku nabave medicinskega materiala ne bi smela izvrševati, temveč zgolj ponazarjajo vlogo obtoženke kot vodje lekarne v OB A. v postopku nabave medicinskega materiala in posledično vpliv oziroma možnost vpliva na porabo ter s tem na pridobitev in ohranitev posla dobave določenega medicinskega materiala (točki 57 in 59 sodbe). Utemeljena je tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da interpretacija določb ZJN v strokovnem mnenju ne pojasnjuje dejanske vloge obtoženke pri nabavi medicinskega materiala, niti niso upoštevane izpovedbe prič in obsežno listinsko dokazno gradivo o postopkih nabave in vlogi obtoženke (točka 60 sodbe).