Jedro

Pri odločanju o tem, ali je prosilec upravičen do BPP, se ne presoja le njegovo premoženjsko stanje (finančni pogoj iz 13. člena ZBPP), ampak tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člen), v konkretnem primeru torej okoliščine in dejstva v omenjeni tožničini preiskovalni zadevi.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da v zadevi niso podani pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri pogoj iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi ni izpolnjen, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 309/2015 z dne 4. 6. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo z dne 21. 5. 2015 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v kazenskem preiskovalnem postopku I Kpr 51265/2014 Okrožnega sodišča v Kranju.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da za dodelitev BPP niso podani pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka pojasnjuje, da je tožnici očitana storitev kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, za katerega je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let in ni predpisana obvezna obramba. Iz opisa očitanega ravnanje ne izhaja, da bi šlo za zapleteno dejansko stanje niti za zapleteno pravno vprašanje. Iz prošnje ne izhaja, da bi obstajale posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo prosilki ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in ob zaslišanju predlaganih prič potrebno nuditi pravno pomoč po odvetniku. Iz dejstva, da je vložena zahteva za preiskavo, ni mogoče z gotovostjo sklepati, da se bo postopek nadaljeval z izdajo sklepa o preiskavi, ter kasneje z vložitvijo obtožnice in sojenjem. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da se o vložitvi obtožnice odloča na podlagi drugačne stopnje gotovosti o krivdi, kot v kasnejšem postopku, in da zgolj to, da tožnica v preiskavi ni bila zastopana po odvetniku, za njeno obrambo v kasnejšem postopku ne bo imelo negativnih posledic, saj bo lahko tudi kasneje predlagala nove dokaze oziroma ponovno izvedbo dokazov.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da iz njene vloge izhaja, da so pri njej podane okoliščine, zaradi katerih potrebuje odvetnika in sicer okoliščina, da je na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Ig, da jo doma čakajo trije otroci, da se je ne preganja zaradi bagatelnega ravnanja ampak kaznivega dejanja goljufije, za katerega je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Meni, da je za njo zelo pomembno, katera dejstva bo preiskovalni sodnik zbral v postopku preiskave, saj je od tega odvisno, ali se bo zoper njo začela preiskava in ali se bo zoper njo vložila obtožnica. Zato je v njenem neposrednem interesu, da se že sedaj zberejo takšna dejstva in dokazi, da se preiskava sploh ne bo začela in da se postopek ne bo nadaljeval z obtožnico. Meni, da se bodo negativne posledice zanjo pojavile v trenutku, ko bo izdan sklep o preiskavi. Vsak postopek, ki se začne proti njej, neposredno vpliva na možnost pogojnega odpusta s prestajanja kazni, ki jo trenutno prestaja in na možnost predčasnega odpusta. Zato je v njenem interesu, da sploh ne pride do nobenega postopka. Poudarja, da posebnih okoliščin v prošnji ni navajala, saj iz obrazca ni mogla razvideti, da bi jih morala, poleg tega je sodišče v pozivu k temu tudi ni pozivalo. Poudarja, da se ji očita oškodovanje v višini 107.340 EUR in da je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let zapora, zaradi česar je pošteno sojenje z odvetnikom zanjo zelo pomembno, predvsem zato, ker mora skrbeti za tri otroke. Meni, da potrebuje pomoč tako za svetovanje, kot za celoten postopek. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in odločbo spremeni tako, da se prošnji ugodi, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah.

7. Pri odločanju o tem, ali je prosilec upravičen do BPP, se ne presoja le njegovo premoženjsko stanje (finančni pogoj iz 13. člena ZBPP), ampak tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člen), v konkretnem primeru torej okoliščine in dejstva v omenjeni tožničini preiskovalni zadevi. V okviru tega pogoja se kot take okoliščine upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da v zadevi niso podani pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri pogoj iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi ni izpolnjen, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

9. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V zvezi z obrazložitvijo odločbe pa sodišče zaradi ekonomičnosti postopka še pripominja, da interesa pravičnosti iz 71. člena ZKP in načel pravičnosti in morale iz 24. člena ZBPP ne gre enačiti, kar je podrobno pojasnjeno v več sodbah tega sodišča, med drugim v sodbi I U 2009/2014 z dne 15. 1. 2014.