Jedro

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da upnikova terjatev do njega, temelječa na zakonu, ne obstoji, ker je ustavno sodišče za ta zakon ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, je takšen ugovor utemeljen.

Izrek

1. Ugovoru dolžnika se delno ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Idriji z dne 27.9.2000, opr.št. Ig 2000/00098-2, se v delu, kolikor ta ni že predmet sklepa z dne 24.1.2001, r a z v e l j a v i v 2. tč. izreka za zneske: - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.7.1999 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.8.1999 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1999 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.10.1999 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.11.1999 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.12.1999 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.1.2000 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.2.2000 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2000 do plačila, ter za izvršilne stroške v znesku 162.683,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.9.2000 do plačila in bo o zahtevku in stroških v tem delu odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici. 2. V preostalem delu se ugovor dolžnika zavrne kot neutemeljen in se v izpodbijanem delu potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje, torej glede zneskov : - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2000 do plačila; - 628.851,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2000 do plačila; - 676.787,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.6.2000 do plačila, ter za izvršilne stroške v znesku 57.159,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.9.2000 do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna zneske, specificirane v I. tč. izvršilnega predloga, s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od tam navedenih datumov do dneva plačila; stroške upnika je odmerilo na 219.842,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. Za poplačilo teh zneskov je dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na svojem žiro računu pri APP Idrija in s prenosom na upnikov žiro račun. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svoji pooblaščenki vložil ugovor in predlagal njegovo razveljavitev. V ugovoru zatrjuje, da je plačal del dolga v skupni višini 3.058.843,06 SIT, to pa predstavlja članarino upniku za obdobje marec - junij 1999; terjatev v preostalem delu pa je nezakonita, ker je upnik določal članarino glede na Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (ZGZS), za katerega je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo RS, pri čemer pa zakonodajalec ni odpravil tega neskladja do 4.7.1999. Zato so bili nezakonito izstavljeni računi za članarino za obdobje od julija 1999 do marca 2000. Spremembe navedenega zakona so bile dejansko sprejete 25.2.2000, vendar pa so tudi te v neskladju z Ustavo, ker ne določajo primernega nadzora države nad določanjem članarine. Glede na to so bili v nasprotju z odločbo US izstavljeni računi za članarino za obdobje od aprila do junija 2000. Na poziv sodišča je upnik vložil odgovor na ugovor, pri čemer je opozoril, da je odločba Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje dolžnik, ugotovitvena in je z njo naložen način in rok odprave neskladnosti zakona z Ustavo, ne posega pa v samo veljavnost zakona oz. v obveznost plačevanja članarine. Glede zatrjevanega plačila računov za čas od marca do junija 1999, je upnik skrčil zahtevek za zneske po navedenih štirih računih skupno z obrestmi, v tem delu pa je vztrajal pri plačilu stroškov. Upoštevaje navedeno, je sodišče prve stopnje dne 24.1.2001 izdalo sklep, s katerim je izvršbo delno ustavilo za glavnico in zakonite zamudne obresti (v višini: 705.624,56 SIT; 694.749,76 SIT; 835.428,55 SIT; 823.040,19 SIT) in je ta sklep postal pravnomočen. V preostalem delu pa je ugovor posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor dolžnika v preostalem delu, kolikor ta ni že predmet sklepa z dne 24.1.2001, je delno utemeljen. Po izrecnem določilu 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) velja tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kakršen je bil izdan v obravnavanem primeru, določba 53. čl. ZIZ, po kateri mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, hkrati pa mora predložiti dokaze, ker se sicer ugovor šteje za neutemeljenega; kakor hitro pa dolžnik navede dejstva, s katerimi izpodbija obstoj terjatve in je dokazno breme za obstoj le-te na upniku, za utemeljenost njegovega ugovora zadošča zatrjevanje pravno upoštevnih dejstev; stvar pravdnega, ne pa izvršilnega postopka, je zatem ugotavljanje dejanskega obstoja teh dejstev in odločanje o utemeljenosti zahtevka. V obravnavanem primeru pa dolžnik, kar se tiče uveljavljenega plačila članarine za obdobje od julija 1999 do marca 2000 (v zneskih, zaobseženih v 1. točki izreka tega sklepa) trdi, da je upnik račune, nanašajoče se na to obdobje, nezakonito izstavil, ker temelji terjatev v tem delu na določilih zakona, za katerega je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je v neskladju z ustavo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da terjatev upnika v tem delu temeji na Zakonu o Gospodarski zbornici Slovenije (ZGZS), za katerega je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-290/96 z dne 11.6.1998 (Ur.l. RS št. 49/98) ugotovilo, da je v neskladju z ustavo in je zakonodajalcu določilo rok enega leta (tj. do 4.7.1999), da to neskladje odpravi. Iz vsebine 48. čl. Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), na podlagi katerega je bila navedena odločba izdana izhaja, da prihaja izdaja ugotovitvene odločbe v poštev v primerih, ko je zakon ocenjen za protiustavnega zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja, ali pa ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oz. odprave. Zato ima ugotovitev neskladnosti z ustavo enake učinke in posledice, kot bi jih imela razveljavitev zakona in zakonske določbe, ki ni v skladu z ustavo, sodišče ne sme uporabiti pri svojem odločanju (tako: sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Ru 30/96 z dne 5.11.1996). Glede na to je pritožbeno sodišče, ugovoru dolžnika delno ugodilo in na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ, sklep o izvršbi v prej navedenem delu razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in bo o zahtevku v tem delu ter izvršilnih stroških v sorazmernem delu odločeno v pravdnem postopku pri sodišču, ki je navedeno v izreku. Ugovor dolžnika v preostalem delu, torej kolikor se ta nanaša na članarino za obdobje od aprila 2000 do junija 2000 (v zneskih, zaobseženih v 2. tč. izreka), pa ni utemeljen, saj ni dolžnik glede tega dela terjatve navedel nobenih takšnih dejstev, ki bi v sledeči pravdi, v kolikor bi se ta dejstva izkazala za resnična, privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka. Dolžnik glede tega dela terjatve trdi, da je sicer državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (ZGZS-A, Ur.l.RS št. 19/2000), vendar pa te spremembe niso v skladu z ustavo in s prej omenjeno odločbo ustavnega sodišča; to stališče dolžnika o neskladnosti pa ni sprejemljivo, ker ne more dolžnik presojati skladnosti zakona oz. njegovih sprememb z ustavo in dokler takšna neskladnost ni ugotovljena po ustavnem sodišču, zakon oz. njegove spremembe veljajo in se tudi uporabljajo. Glede na to je pritožbeno sodišče ugovor dolžnika v tem delu zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (skupaj s sorazmernim delom izvršilnih stroškov).