Jedro

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve tožbe v upravnem sporu v zvezi z nakazilom stroškov upravnega spora v višini 15 EUR, za katerega tožnik meni, da je bilo izvedeno nepravilno, zato ta znesek ni bil izvzet iz izvršbe. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je njegova prošnja nerazumna. Tožena stranka je tudi pravilno in zelo podrobno pojasnila, zakaj je bilo treba stroške postopka v višini 15 EUR nakazati na način, ki je po tožnikovem mnenju sporen in pravilno pojasnila tudi, da ti stroški ne po določbah ZIZ ne po določbah posebnega zakona, niso izvzeti iz izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilec za BPP zaprosil v zvezi s povračilom stroškov v obliki svetovanja in sestave ustreznega zahtevka ter zastopanja pred sodiščem. Upravičen je bil do povračila stroškov v višini 15 EUR, kar izhaja iz sodbe Upravnega sodišče RS, IV U 64/2014 z dne 1. 4. 2014, ki mu je bil nakazan na transakcijski račun, z oznako nakazila OTHR. Tožena stranka je prosilcu, ki se z nakazilom na takšen način ni strinjal pojasnila, da nakazilo z oznako SSBE ni mogoče, saj ta oznaka pomeni nakazila iz vira za socialne podpore (plačilo države za pomoč posameznikom zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti), oznaka OTHR pa „drugo“ (drug namen plačila). Bistveno je tudi, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 32. členu določa, kaj je izvzeto iz izvršbe in med drugim določa, da predmet izvršbe ni stvar ali pravica za katero to določa zakon. Stroški v zvezi z upravnim sporom po Zakonu o upravnem sporu niso izvzeti iz izvršbe. Nadalje 101. člen ZIZ taksativno določba prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in med njimi prejemkov, ki jih je prosilec prejel v obliki povračila stroškov postopka pred Upravnim sodiščem RS, ni, zato za te stroške ne velja omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ.

2. Ker glede na navedeno prosilec ni izkazal izgleda za uspeh oziroma so njegove trditve, da bi morali biti stroški nakazani pod oznako, ki bi bila izvzeta iz izvršbe, nerazumne, je bila prosilčeva prošnja za dodelitev BPP za svetovanje oziroma za sestavo zahtevka s pomočjo odvetnika glede povračila prej omenjenih stroškov očitno nerazumna in ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), torej ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnik v vloženi tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je odločitev zmotna. Tožnik je sredstva, ki so mu bila dodeljena z denarno socialno pomočjo (bančna koda SSBE) uporabil za plačilo sodnih stroškov, zato je po njegovi presoji bilo potrebno ta sredstva, ko jih je dobila vrnjena, nakazati na ta način, da bi se uporabila bančna koda SSBE in ne druga oznaka. Smiselno predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Preventivno ocenjuje strošek pritoževanja v višini 100 EUR. Ta strošek mu je nastal kot socialno ogroženi osebi in je za pritoževanje zastavil sredstva, ki jih je prejel za sprotno preživljanje.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni posredovala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pri presoji upravičenosti prosilca do BPP je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

7. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti BPP, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Pri tem se vsebinska presoja zadeve opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Navedene ugotovitve so relevantne le v tem postopku, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

8. V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve tožbe v upravnem sporu v zvezi z nakazilom stroškov upravnega spora v višini 15 EUR, za katerega tožnik meni, da je bilo izvedeno nepravilno, zato ta znesek ni bil izvzet iz izvršbe. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je njegova prošnja nerazumna. Po presoji sodišča je tožena stranka tudi pravilno in zelo podrobno pojasnila, zakaj je bilo treba stroške postopka v višini 15 EUR nakazati na način, ki je po tožnikovem mnenju sporen in pravilno pojasnila tudi, da ti stroški ne po določbah ZIZ, ne po določbah posebnega zakona, niso izvzeti iz izvršbe. Tožnik tudi s tožbenimi navedbami, da je v zadevi odločilnega pomena, da je denar za nastale stroške črpal iz nakazane denarne socialne pomoči, pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti.

9. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in v tem sporu, zato ker je tožbo zavrnilo, ni odločalo o tožnikovem zahtevku za povrnitev stroškov te tožbe v višini 100 EUR (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).