Jedro

Tožnik oziroma njegova družina je prejemala denarno socialno pomoč. Zaradi spremembe statusa učenca v dijaka je bila ugotovljena sprememba okoliščin, zaradi katere bilo o denarni socialni pomoči na novo odločeno tako, da je bila priznana denarna socialna pomoč v nižjem znesku in je razliko tožnik dolžan vrniti. Ob spremembi okoliščin je bila tožnikova hči polnoletna oseba, ki se je redno šolala in še ni dopolnila 26 let starosti. Ker jo je tožnik dolžan preživljati, je bila v predsodnem upravnem postopku utemeljeno šteta med družinske člane in je ni mogoče šteti kot samske osebe, čeprav je (po datumu nastanka spremenjenih okoliščin) prijavila samsko gospodinjstvo in z mamo sklenila sporazum o preživnini v obliki notarskega zapisa. Po 4. odstavku 10. člena ZUPJS, ki se uporablja od 1. 1. 2014, se ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga imajo otroci, ki so jih vlagatelj ali njegov zakonec dolžni preživljati po zakonu, sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl, ali je neznan, pri ugotavljanju materialnega položaja, upoštevajo člani družine, s katerimi otrok živi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2015 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 2. 9. 2015 ter da mu je tožena stranka dolžna izplačevati denarno socialno pomoč tudi od 1. 9. 2015 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vložitve tožbe dalje do plačila in sicer brez upoštevanja B.B. kot družinskega člana in z upoštevanjem nakazovanja preživnine v skladu z notarskim zapisom od 1. 9. 2015 dalje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter kršilo tudi načelo pravičnosti in možnosti odgovora na pripravljalno vlogo z dne 11. 5. 2016. To pripravljalno vlogo mu je sodišče poslalo šele 16. 5. 2016, zaradi česar mu je bila onemogočena izjava o navedbah tožene stranke v pripravljalni vlogi, kasneje pa sodišče tudi ni določilo roka, da bi nanjo odgovoril. Meni, da je sodišče napačno upoštevalo B.B., saj iz pogodbe o najemu izhaja, da je skupaj s partnerjem najemnica stanovanja od 31. 8. 2015. B.B. je polnoletna oseba in sama odloča o tem, s kom bo živela. V predsodnem postopku so se upravni organi opredelili zgolj na družinske člane, ki so skupaj bivali do 31. 8. 2015. B.B. bi morali upoštevati kot samostojno osebo oziroma v razmerju do njenega partnerja. V kolikor odločitev sovpada z zakonom, je kršitev toliko večja, ker se ne upošteva najmanj enakega deleža za preživljanje B.B. s strani njene matere, čeprav sta vrhovno kot višje sodišče ugotovila, da ima starš, pri katerem otrok dejansko živi, večje stroške od starša, ki zanj plačuje zgolj preživnino. Meni, da je zakon neustaven in bi zato sodišče moralo najprej ugotoviti ustavnost samega zakona. B.B. je bila upoštevana tudi pri otroškem dodatku in štipendiji za C.C. Stanje se ne bi spremenilo v ničemer, saj je po izračunu štipendije in otroškega dodatka v prvem razredu. Ravno tako na določitev višine štipendije C.C., nimajo dohodki B.B. nobenega vpliva. Zato je sklicevanje na to, da ni bila vložena pritožba zoper otroški dodatek in štipendijo, zgolj poskus zameglitve zadeve. Sodišču očita, da ni sprejelo listin o višini dohodka, niti mnenje varuha za človekove pravice, v katerem je ugotovil, da se dohodki B.B. ne bi smeli upoštevati v njegovem primeru, saj B.B. ni dolžan preživljati. Sodišče tudi ni upoštevalo 3. točke 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 68/04 s spremembami, v nadaljevanju ZZZDR) in tega, da v kolikor otroka po 1. in 2. točki 123. člena zakona ne more preživljati zunajzakonski partner, so ga dolžni preživljati starši. Njen partner takrat ni imel zaposlitve ter posledično ni imel dohodkov, zato je morala preživljanje prevzeti D.D. z notarskim zapisom o preživljanju skladno s 123. členom ZZZDR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev. Zgolj zato, ker je sodišče pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 11. 5. 2016 tožniku poslalo 16. 5. 2016 in mu ni dalo posebnega roka, da bi se opredelil do navedb v njej, še niso podani pogoji za razveljavitev sodbe. Tožnik je s pripravljalno vlogo bil seznanjen, nanjo se na naroku ni posebej skliceval, niti ni zahteval dodatnega roka, da bi nanjo odgovoril. Tudi sicer je tožnik, glede na določbo 337. člena ZPP, ker se na citirano pripravljalno vlogo prvič sklicuje v pritožbi, prekludiran.

5. V obravnavani zadevi sta predmet sodne presoje dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2015 in prvostopna odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 2. 9. 2015, s katero je s 1. 9. 2015 razveljavil odločbo št. ... z dne 13. 5. 2015 in odločil, da E.E. in njegova družina ni upravičen do denarne socialne pomoči in da je neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti v znesku, roku in na način kot izhaja iz izreka izdane odločbe.

6. Kot izhaja iz listinske dokumentacije je tožnik dne 31. 8. 2015 podal vlogo za dodelitev državne štipendije za hči C.C.. Zato je Center za socialno delo A., glede na ugotovljeno spremembo statusa učenca, po uradni dolžnosti na novo odločal o priznanih pravicah, med drugim tudi o upravičenosti družine do denarne socialne pomoči. 7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik in njegova družina upravičena do denarne socialne pomoči, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. V zvezi s tem vprašanjem je sporno ugotavljanje materialnega položaja družine oziroma družinskih članov, predvsem pa to, ali je pri ugotavljanju materialnega položaja mogoče upoštevati B.B. oziroma ali bi jo center za socialno delo moral upoštevati kot samsko osebo.

8. Po prvem odstavku 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti (1. točka prvega odstavka). Prav tako se upoštevajo otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu (2. točka prvega odstavka). Glede na 123. člen ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila B.B. dne 31. 8. 2015, ko je bila ugotovljena sprememba okoliščin, polnoletna oseba, ki se je redno šolala in še ni dopolnila 26 let starosti. Dne 1. 9. 2015 je prijavila samsko gospodinjstvo na naslovu stalnega prebivališča, to je F., G., dne 9. 9. 2015 pa začasno prebivališče na naslovu H., I.. Dne 2. 9. 2015 je z mamo D.D. sklenila sporazum o preživnini v obliki notarskega zapisa.

10. Ne glede na to, da je B.B. prijavila svoje gospodinjstvo in da je sklenila dogovor o preživljanju z mamo D.D., za štetje kot samsko osebo ni nobene podlage glede na četrti odstavek 10. člena ZUPJS, ki je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 33/2013, v nadaljevanju ZUPJS - C). Skladno s citirano določbo in spremembo, ki se uporablja od 1. 1. 2014, se ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga imajo otroci, ki so jih vlagatelj ali njegov zakonec dolžni preživljati po zakonu, sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl, ali je neznan, pri ugotavljanju materialnega položaja, upoštevajo člani družine, s katerimi otrok živi.

11. Ker je citirana sprememba zakona začela veljati že 1. 1. 2014, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se B.B. ne bi štela za samsko osebo, niti v primeru, če bi že 31. 8. 2015 (datum nastanka spremenjenih okoliščin) imela sklenjen sporazum o preživljanju in bi živela v samskem gospodinjstvu. Zato sporazum sklenjen z mamo D.D. dne 1. 9. 2015 na samo odločitev ne more imeti nobenega vpliva in se tudi ne more šteti za samsko osebo. Tožnik se je tudi neutemeljeno skliceval na sicer identično zadevo v sodbah Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 411/2014 in Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 6/2011, ker se nanaša na dejansko stanje pred uveljavitvijo ZUPJS - C, ki pa je imel za posledico nastanek ugodnejših pravnih posledic, kot po uveljavitvi ZUPJS - C. 12. Pritožba neutemeljeno vztraja pri drugačnem stališču ob ugotovitvi tako vrhovnega in višjega sodišča, da ima starš, pri katerem otrok dejansko živi, večje stroške od starša, kateri zanj plačuje zgolj preživnino. Pritožba se tudi brez podlage sklicuje na to, da je zakon neustaven in nepravičen in da ne upošteva enakosti pred zakonom. Pritožba se prav tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni prejelo listin in upoštevalo mnenja varuha za človekove pravice. Sodišče skladno z določbo 213. člena ZPP samo presoja, katere dokaze bo izvedlo, pri odločitvi pa je vezano na zakon in ustavo in ne na mnenja in stališča drugih organov. Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo pomen sklenjenega sporazuma o preživljanju, zaradi česar se pritožba neutemeljeno sklicuje na to, da tožnik takrat ni imel zaposlitve in da je preživljanje prevzela D.D. z notarskim zapisom.

13. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.